Kljub pravnikom, zaposlenim na novomeški občini, so občinski javni zavodi v zadnjih letih za strokovno pravno pomoč najemali zunanje strokovnjake tudi za preprostejše zadeve, ugotavlja nadzori odbor občine, ki ga vodi Dušan Černe. Nadzorniki, ki so letos opravili pet nadzorov, so se po Černetovih besedah večkrat srečali tudi z odkritim nezaupanjem do njihovega dela, saj so imeli precej težav pri pridobivanju želene dokumentacije.
Pri tem Černe izpostavlja zlasti zdravstveni dom, kjer so pregledovali avtorske, podjemne in svetovalne pogodbe v letih od 2013 do 2015 (poročilo bodo podali v 2017), in Anton Podbevšek Teater (APT), pri katerem so ugotovili negospodarno porabo sredstev glede avtorskih pogodb v letu 2014. APT je za sodelovanje in komunikacijo z nadzorniki celo pooblastil kar odvetniško družbo Čeferin.
Zakonito, a ne v duhu dobrega gospodarja
»Zaposleni v APT so za delo, ki ga opravljajo po pogodbi o zaposlitvi, dobili plačilo še prek avtorskih pogodb,« pojasnjuje Černe. V letu 2014 je tako APT izplačal 28.650 evrov avtorskih honorarjev. »Sklicevanje na veljavno zakonodajo in predpise, kot želi izplačila avtorskih honorarjev prikazati odvetniška družba Čeferin in partnerji, še ne pomeni gospodarnega in učinkovitega poslovanja.« Černe priznava, da konkretnih nezakonitosti pri nadzorovanih zavodih niso zaznali. »Gre pa za nesmotrno porabo sredstev. Z dobrim gospodarjenjem bi se lahko določena sredstva prihranila.«
V letu 2014 je recimo vrtec Pedenjped za zunanjo pravno pomoč porabil nekaj manj kot 9000 evrov, v letu 2015 dobrih 11.000 evrov. Izkazalo se je, da se je ravnateljica vrtca Meta Potočnik leta 2014 po pravno pomoč najprej obrnila na občino. Ker odziva ni bilo, je najela zunanjo pravno pomoč. »Res pa je šlo za težavne zadeve na sodišču, ki so se zavlekle še v leto 2015,« pravi Potočnikova. »Pred kratkim smo zaposlili tudi svojo pravnico, ki rešuje preprostejše zadeve. Za zahtevnejše primere na sodiščih pa bomo še vedno morali iskati zunanjo strokovno pomoč.«
Kot dodaja Černe, najemanje zunanjih pravnih služb za zastopanje na sodiščih ni sporno. »Sporno je najemanje zunanjih strokovnjakov za povsem vsakdanje zadeve, kot so sklepanje pogodb, nasveti pri delovnopravni zakonodaji, primopredaje.«
Pod drobnogled bodo vzeli delo župana
Kot dodaja direktorica občinske uprave Vida Čadonič Špelič, občinska pravna služba ni zasnovana tako, da bi opravljala pravne posle za javne zavode. Od devetih zaposlenih pravnikov trije pokrivajo področje premoženjskih zadev, trije delajo v splošni pravni službi, dve pravnici sta specializirani za vodenje postopkov v skladu z zakonom o javnih naročilih, od junija pa ima občina tudi pravnico, ki opravlja naloge pravobranilstva, kar pomeni, da bo lahko v mnogih primerih zastopala tudi javne zavode na sodiščih. »Smo proti temu, da bi se za vsako stvar najemali zunanji strokovnjaki. In nismo prezrli tega, kar pravi nadzorni odbor. Nasprotno, pritrjujemo mu. Zato smo pred kratkim spremenili sistemizacijo in bomo od 1. januarja imeli še drugo pravnico s pooblastili pravobranilke, da bomo res lahko nudili pravno pomoč tudi na sodišču,« pravi Čadonič-Špeličeva.
Po Černetovih besedah med nadzornim odborom občine in županom oziroma občinsko upravo ni zaupanja, tudi zato, ker se potem, ko nadzorniki priporočijo določene ukrepe, »nič konkretnega ne zgodi«. »Župan, občinska uprava in občinski svet očitno nimajo volje, želje ali pa moči, da bi nepravilnosti odpravili,« je dejal. V letu 2017 bo zato nadzorni odbor pregledal uresničevanje vseh priporočil zadnjih dveh let, hkrati pa pod drobnogled vzel predvsem delo župana, občinske uprave in občinskega sveta.