Državni svet je pravkar zavrnil odločilni veto na novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero je le slab teden poprej Državni zbor 2. januar po dveh letih spet vrnil na seznam dela prostih dni. Za odložilni veto je pravkar glasovalo 14 svetnikov, proti pa jih je bilo 20. Glasovanje je bilo tajno.
Glasovanje o tem zakonu je zahtevala interesna skupina delodajalcev, torej predstavniki tistih, ki bodo ob ponovno uvedenem prazniku utrpeli največ finančnih posledic. Z zloglasnim Zujfom je 2. januar kot dela prosti dan zavoljo višanja BDP ukinila vlada Janeza Janše, analitiki pa so takrat ocenili, da bomo z delom 2. januarja k zaviranju upada BDP prispevali 0,1 odstotne točke, BDP pa naj bi se povečal za okoli 35 milijonov evrov na leto. Po besedah Milana Lukića se predvideva tudi, da se lahko ob izgubi enega delovnega dne v predelovalni dejavnosti zniža ustvarjena dodana vrednost za 6,8 milijona evrov. Nižja dodana vrednost in višji stroški dela bodo tako pomenili za 16,8 milijona evrov manjšo dobičkonosnost, kar se bo odrazilo tudi v nižjih prilivih od davka na dobiček podjetij, je dodal Lukić.
»Če bomo delali en dan manj, se bo to zagotovo poznalo v večini dejavnosti. Če podjetje na mesec izdela 200.000 oken, jih bo z dodatnim praznikom 10.000 manj oziroma bo moralo organizirati dodatno proizvodnjo z višjimi stroški, da bo to vrzel zapolnilo. Kdo bo podjetju te stroške povrnil?« se je denimo v začetku meseca spraševal Goran Novković, izvršni direktor GZS. Vnovični dela prost dan bo tako spet povišal stroške dela predvsem v dejavnostih, kjer mora biti delovni proces neokrnjen, denimo v trgovini, varovanju, transportu, energetiki in javnem zdravstvu, saj bodo podjetja morala izplačevati dodatke za delo ob praznikih. »Dodatek za delo na praznik je odvisen od kolektivne pogodbe delodajalca in lahko znaša tudi do 150 odstotkov redne urne postavke. Stroški dela v zasebnem sektorju bodo višji za 10 milijonov evrov. V predelovalni dejavnosti ob izgubi enega delovnega dneva obstaja nevarnost izpada 97 milijonov evrov prihodkov in 27 milijonov evrov dodane vrednosti. Vsaj četrtino te vrednosti bo res izpadlo, kar bo znižalo ustvarjeno dodano vrednost za 6,8 milijona evrov,« z enakimi ocenami kot Lukić razpolaga tudi Novković. V industriji bodo imela težave predvsem izvozno usmerjena podjetja, saj, na primer, v Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Madžarske in na Hrvaškem 2. januar ni dela prost dan. Zgolj v devetih državah na svetu je ta dan dela prost dan. Da bodo podjetja naročila lahko izvršila, bodo morala delavcem plačati nadure ali pa dostavo preložiti na poznejši datum.
»V Sloveniji imamo razmeroma malo prostih delovnih dni, saj imamo državne praznike, ki niso dela prosti dnevi. V prejšnji državi smo na primer imeli tri velike praznike z dvodnevnim praznovanjem. To so bili 1. in 2. januar, 1. in 2. maj ter 29. november. Mlajše generacije danes ne uživajo niti sadov dela niti praznovanja, zato jim nenavadno, da si starejši prizadevamo za več dela prostih dni. V evropskih državah imajo obdobje od božiča do novega leta z zelo zmanjšano intenzivnostjo dela, saj so pri njih počitnice. En dan gor ali dol ne bo pretirano spremenil produktivnosti,« pa po drugi strani pravi kulturni antropolog Rajko Muršič. Ljudje se po njegovem mnenju morajo malo odpočiti, saj je delovno okolje pri nas izjemno intenzivno in delodajalci so do zaposlenih bistveno bolj zahtevni kot v marsikaterem drugem okolju. »Zato je vsak prosti dan zlata vreden. Niti 2. januar niti 2. maj mi sicer ne pomenita veliko, vendar gre pri tem za skrb države, da imajo ljudje več časa zase in za druge. Če pa že merimo po produktivnosti, je ta zagotovo večja, če so ljudje spočiti,« dodaja Muršič.
Državni svet pa je danes izglasoval odložilni veto na novelo zakona o lokalni samoupravi, ki bi omogočal odpoklic župana. Po izglasovanju veta bodo poslanci o zakonodaji vnovič odločali na izredni seji, zakon oziroma novela pa mora ob vnovičnem glasovanju dobiti višjo podporo kot ob prvem glasovanju. Vnovično glasovanje, če bo odložilni veto izglasovan, bo najverjetneje v petek.
