Evropski avtomobilski proizvajalci 2. januarja ne bodo počivali, kar pomeni, da se morajo temu prilagoditi tudi njihovi dobavitelji. Med njimi je tudi KLS Ljubno, ki dobavlja zobate obroče za vztrajnike motorjev z notranjim izgorevanjem, zato je z vladno odločitvijo, da ta dan vnovič umesti med dela proste dni, direktor podjetja Bogomir Strašek zelo nezadovoljen.
»Zato, da je zaposlenim v državni upravi dala prosto, je nam vzela nujno potreben delovni čas. S to populistično in nepremišljeno potezo vlada jasno kaže, da sploh ne razume, kaj je to produktivnost. In da ne razume, s kom moramo biti konkurenčni. Po številu državnih praznikov se ne smemo primerjati z Grki, Španci, Portugalci ali Italijani, ki so vedno bolj globalno nekonkurenčni, pa tudi ne z Nemci in Francozi, saj z njimi ne tekmujemo, ampak jim prodajamo. Gledati moramo, kako delujejo tisti, ki nam v Evropi jemljejo posel,« opozarja Strašek.
Pritiski z vseh strani
To pa so kitajski in indijski proizvajalci, upoštevati je potrebno tudi, kako poslujejo na Tajvanu in v Singapurju ter drugih konkurenčnih državah, kot sta ZDA in Japonska. »Vsi našteti so bolj konkurenčni od Evrope in na evropskem trgu se spopadamo z njimi. Vsako leto smo zaradi izjemne konkurence prisiljeni zniževati svoje cene, vlada pa nam meče polena pod noge,« je razočaran Strašek, saj je prepričan, da vlada in poslanci sprejemajo zakone po meri državnih birokratov in premalo upoštevajo mnenje in sporočila gospodarstva. Morali bi poslušati izvozno gospodarstvo, ki posluje na globalnem trgu.
»Kupci konec leta nočejo imeti zalog, zato jim naših izdelkov ne moremo dostaviti konec decembra. Dostaviti jim jih moramo drugega januarja, kar bo zdaj, ko imamo drugega državni praznik, velik problem. To slabša našo fleksibilnost dobav in povečuje naše stroške. Vsi ti stroški in spreminjanje v tako kratkem času so za resno gospodarstvo neprimerni. Naša vlada daje navzven slabo sporočilo, da en dodatni nedelovni dan ni pomemben za gospodarsko rast,« je prepričan direktor KLS, kjer zaradi nenehnih pritiskov kupcev na cene posvečajo prav posebno pozornost produktivnosti, zmanjševanju stroškov in povečanju kakovosti proizvodov in dobav.
»Če je tistim, ki odločajo, res toliko za ljudi, zakaj smo se morali več kot dve leti bojevati za davčne olajšave na božičnico? Zakaj te ne veljajo že od letošnjega decembra, pač pa bodo veljale šele od začetka prihodnjega leta? Naši sodelavci bi že letos lahko dobili 200 evrov višjo božičnico,« našteva Strašek.
Je pa Strašek vesel, da jim je država prisluhnila vsaj pri olajšavah na raziskave in razvoj. Zakon, ki velja od leta 2008, sicer dopušča različna tolmačenja in državni inšpektorji so od podjetij, ki so zaprosila za olajšave, zahtevali med drugim tudi dokazila o raziskavah, kot so objave v strokovnih revijah, doktorske naloge in patenti. KLS je razvojno in ne raziskovalno podjetje in potrebnega je bilo kar nekaj dokazovanja, da so podjetja, kot so KLS, upravičena do olajšav.
»Z raziskavami se ukvarjajo inštituti, ki pa nam za zdaj kaj uporabnega za naš razvoj ne morejo ponuditi. Zato mi znanje črpamo od drugod. Znanje ni na voljo le na fakultetah in inštitutih, znanje je namreč dostopno povsod. Črpamo ga iz drugih medijev, s svetovnega spleta, s sodelovanjem z visoko strokovnimi dobavitelji in seveda v sodelovanju z razvojnimi inženirji naših kupcev. Tako izvemo za vse novosti, ki so pomembne za povečanje naše konkurenčnosti. Z lastnim razvojem ustvarjamo visoko dodano vrednost, ki je nujna, da lahko vlagamo v razvoj sodelavcev, procesov in nadaljnjo rast. Nismo le tehnološko najboljši v svojem razredu, imamo tudi dobre finančne rezultate in dosegamo izjemne učinke. Prav to je ključnega pomena. Nam sta kakovost in učinkovitost najpomembnejši, dobri poslovni izid je le posledica tega. KLS je lani ustvaril 113.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in plačal 1,6 milijona evrov davka iz dobička.«
Gradijo logistični center
KLS, ki je v svojem razredu tehnološko najboljši na svetu, kot poudarja Strašek, bo čez dober mesec dni zaključil gradnjo logističnega centra. Ko prištejemo še vrednost strojne in tehnološke opreme, bo znašala naložba 14 milijonov evrov in je ena največjih letos v Sloveniji. To jim bo precej olajšalo tako proizvodnjo kot logistiko, saj v podjetje letno pripeljejo okoli 20.000 ton jekla za obdelavo, mesečno pa iz KLS odpelje 150 tovornjakov njihovih izdelkov.
Podjetje bo letos ustvarilo 42 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 10-odstotna rast glede na minulo leto, do leta 2020 pa načrtujejo že več kot 20-odstotni svetovni tržni delež. Vpeljujejo digitalizacijo, pri čemer tečejo trije projekti. Lotili so se posodobitve strojne opreme, ožičenja in vseh potrebnih povezav v proizvodnji, postavljajo nov sistem vodenja skladišč in spremljanja količin izdelkov ter sistem sledenja dela. »V te sisteme smo povezali vsa delovna mesta, kar nam zagotavlja podatke v realnem času, kar je osnova za hitro in ustrezno ukrepanje. Digitalizacija oziroma koraki v industrijo 4.0 so povsem logično nadaljevanje našega razvoja, ki sledi naši sedanji stopnji robotizacije,« pravi Strašek.
Podjetje je že začelo izdelovati tudi velike zobate obroče za tovorna vozila, avtobuse in traktorje oziroma kmetijske stroje. Začenjajo pa tudi s povsem drugačnimi izdelki, ki pa so še vezani na avtomobilsko industrijo. jpš
In kakšne so napovedi za avtomobilsko industrijo? »Če bodo politične razmere stabilnejše in bo manj vojnih žarišč, bo življenjski standard na svetu rasel in se bo poraba povečala. Za zdaj smo lahko optimistični. Se pa navade ljudi spreminjajo in tudi to moramo upoštevati, četudi korenitejših sprememb v prihodnjih desetih letih še vedno ne gre pričakovati. Vprašanje pa je, kako hitro bodo zares prodrli električni avtomobili. Za nas, ki delamo dele za motorje z notranjim izgorevanjem, je to seveda pomembno. Po Daimlerjevih ocenah bo šel razvoj predvsem v smeri priključnih hibridov, za odločnejši razmah električnih avtomobilov pa je še veliko objektivnih in okoljevarstvenih omejitev.«