Predvsem Cerkev, ker je večina kulturne dediščine, vključno z likovno, v Sloveniji v cerkvah. Trenutno pripravljamo seznam najbolj ogroženih slik velikega formata, ki jih je treba obnoviti. Katero sliko bomo restavrirali, je odvisno od stanja slike in njene pomembnosti v slovenskem kulturnem prostoru.
Koliko del je trenutno nujno treba obnoviti?Za nadzor nad vso Slovenijo nas je veliko premalo, zato bi radi ugotovili, kakšno je stanje likovne dediščine. V mnogih primerih je alarmantno. Petdeset oltarnih slik velikega formata (to je 3 metre krat 2 metra) je na seznamu ogrožene dediščine in so nujno potrebne naše obravnave, pri manjših slikah pa smo prišli do številke 700. Slovenija ima bogato likovno dediščino glede na velikost države, česar se žal premalo zavedamo. Za ustrezno restavracijo ene slike velikega formata potrebujemo najmanj dve leti. Za orgelski sliki Vittora Carpaccia, ki ju imamo trenutno na mizi, bomo potrebovali tri leta, delata po dve restavratorki.
Kaj to delo obsega?V ta čas so vštete tudi priprave na projekt: od preiskav, popisa stanja, fotodokumentiranja itd. Redno sva zaposleni samo dve, tudi pri nas je veliko prekarnih zaposlitev. Žal se je s projektnim zaposlovanjem izgubila kontinuiteta razvoja stroke in kadra. Študent s tabo dela do tri leta, ko je projekta konec, ga moraš odsloviti, pridobljeno znanje potem odnese drugam.
Kako se razlikuje delo konservatorja in konservatorja-restavratorja?Konservator je umetnostni zgodovinar, ki deluje interdisciplinarno, združuje vse vrste politik, strategij, zakonskih, upravnih in tehničnih ukrepov ter nalog, povezanih s kulturno dediščino in njenim ohranjanjem. Konservator-restavrator pa je končal študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, na oddelku za restavratorstvo. Predmete lahko samo konserviramo, kar pomeni, da z določenimi postopki ustavimo propadanje umetnin. Če pa jih restavriramo, jih estetsko dopolnjujemo.
Kakšne vrste poškodb imajo slike in kaj so njihovi najpogostejši vzroki?Poškodbe so zelo različne. Med študijem se naučimo razpoznati, zakaj je določena poškodba nastala. V cerkvah nastanek poškodb pogosto povzroča nihanje vlage in temperature, kar povzroča krčenje in širjenje platna, to pa lahko z leti povzroči razpoke barvnih plasti. Če tega pravočasno ne ustavimo, se lahko začne barvna plast na določenih mestih dvigovati in na koncu odpadati. Druge tipične poškodbe nastanejo zaradi neustreznega ravnanja z umetnino, nekatere izmed njih pa lahko pripišemo tudi neustrezni pripravi slikarskega materiala. Včasih so stari mojstri zelo dobro vedeli, kako pripravljati materiale. Svoje znanje so predajali svojim učencem, žal pa se je s pojavom industrije barv kontinuiteta prenašanja tehnološkega znanja prekinila.
Kateri so najpogostejši razlogi za preslikave slike in kako dodane plasti odstranjujete?Če se pošalimo, lahko rečemo, da je prispodoba za preslikave »oblačenje« angelčkov in golih delov svetnic. Včasih pa so tako zgolj odpravljali poškodbe. Včasih gre za zelo grobo preslikavo, ki se vidi že s prostim očesom. Kljub temu je treba najprej narediti rentgensko preiskavo, ki pokaže stanje ohranjenosti izvirnika pod preslikavo. Plasti potem odstranjujemo s topili, katerih sestavo določimo s predhodno analizo veziv v preslikavi in originalu.
Kaj za slike pomenijo današnje podnebne razmere?Proces staranja slik je zdaj hitrejši, kot je bil včasih. Laki hitreje temnijo, rumenijo. Tudi sestava površinske umazanije se je spremenila zaradi izpušnih plinov, onesnaženega zraka. Včasih je za prehitro staranje kriva tudi neprimerna uporaba svetil, s katerimi lastniki osvetljujejo slike. Lastnike seznanjamo z določenimi preventivnimi ukrepi. V naših delavnicah slike, ki se vračajo v nestabilno klimatsko okolje, zaščitimo z leseno površino, ki jo namestimo na zadnjo stran. Veliko pozornost posvečamo tudi različnim načinom montaže slik v oltarje in na stene.
Kolikokrat vas za pomoč prosijo zasebniki, ki želijo preveriti pristnost umetnin, ki so jih kupili ali podedovali?Nekajkrat na leto, kar tudi odraža stanje na trgu. Slovenija nima likovnega trga oziroma je ta zelo majhen. Zasebne galerije in lastniki se obračajo na zasebne konservatorje-restavratorje ali strokovnjake, ki podajo mnenje.
Ste v vašem restavratorskem centru že našli kakšen ponaredek?Kdaj pa kdaj se nam zgodi, da nas kdo pokliče, ker ima doma sliko s podpisom znanega avtorja, a velikokrat gre za tisk, printe, prilepljene na platno, kar ljudi zavede in mislijo, da je slika. Pogosto to že na prvi pogled vidimo in niti niso potrebne resne analize.
