Ostanke domnevne džamije je Miloš Domevšček odkril med obiskom območja Rombona, strateško pomembne točke na soški fronti, ki so jo branili avstro-ogrski vojaki. Postal je pozoren na nenavadne ostanke, ki so bili delo človeških rok. O najdbi je obvestil tudi Islamsko skupnost v Sloveniji.
»Domneval sem, da gre za molilnico za bošnjaške vojake. Ti so bili v glavnem iz četrtega bosansko-hercegovskega polka in so bili strah in trepet sovražnika. Mnogo jih je v bojih v visokogorju padlo, po nekaterih ocenah več kot 300. Vsi so pokopani na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom,« je povedal o odkritju Miloš Domevšček.
Po sto letih v dobrem stanju
Nad njegovo najdbo so bili v islamski skupnosti navdušeni in si takoj ogledali območje Rombona. Po besedah Harisa Muratagića ne gre za molilnico, ampak džamijo. »Očarani smo bili nad dejstvom, kako dobro so še vedno ohranjeni položaji in utrdbe po 100 letih od postavitve in kako uspešno kljubujejo težkim vremenskim razmeram. Verjetno gre za najvišjo džamijo v Evropi. Prav nenavadno je, da je nihče ni opazil po sto letih od zgraditve,« je dejal Muratagić. Objekt ima ohranjene vse štiri stene, dobro je bil zaščiten pred sovražnim ognjem in zelo skrbno napravljen. Dobro ima ohranjen prostor, kjer med opravljanjem obredne molitve stoji imam (mihrab). Na zunanji strani mihraba je tudi izboklina v zidu, ki nakazuje smer Meke in položaj imama.
»Seveda smo s kompasi preverili, ali je smer prava, in ugotovili smo, da je tako. Na desni strani objekta je nekaj metrov oddaljen začasen, a prav tako skrit minaret, s katerega je bilo mogoče slišati mujezina, ki kliče k molitvi.
Objekt je postavljen približno na sredino linij avstro-ogrske vojske, zato je bil dostop do njega za vse vojake na položajih enako oddaljen,« je o ugotovitvah dodal Muratagić. V džamiji, ki je brez strehe, je tudi kaverna, ki je služila vojakom kot zaklonišče pred obstreljevanjem nasprotnikov.
Slike obstajajo, pisnih dokazov ni
Džamijo v Logu pod Mangartom, zanjo menijo, da je bila lesena, njeni temelji pa so še danes ohranjeni, naj bi zgradili v poznem poletju ali jeseni leta 1916. Kot nam je povedal Mihael Uršič iz kobariške Fundacije Poti miru v Posočju, so takrat na bojišče prišli bošnjaški vojaki, ki so bili treh veroizpovedi. Po ocenah naj bi bilo muslimanov od tisoč do 1300, ostalih 1700 pa je bilo katoličanov in pravoslavcev. »Območje Loga pod Mangartom je bilo v zaledju fronte in tam je imela avstro-ogrska armada tudi bolnišnice in pokopališče. Pismenih dokazov o gradnji nimamo, imamo pa kar nekaj slikovnega materiala,« razlaga Uršič, ki ga je najdba na Rombonu tudi presenetila.
O tem, kdaj so džamijo v Logu pod Mangartom podrli, ni podatkov. Lahko jo je porušil zob časa, lahko pa so domačini, ki iz Loga niso bili izseljeni, porabili njene ostanke za gradbeni material. Mesto, kjer je nekdaj stala džamija, privablja vse več turistov in zato pri Kobariškem muzeju načrtujejo v prihodnje tudi postavitev obeležja z informativno tablo. Po najdbi na Rombonu pa pa naj bi se v raziskovanje vključila tudi Islamska skupnost v Sloveniji.
