Evropska centralna banka (ECB) je trenutni program odkupovanja obveznic, ki se izteče marca 2017, podaljšala do konca naslednjega leta. Za vlagatelje je bila posebno spodbudna novica, da je ECB v primeru neugodnih gospodarskih gibanj pripravljena razširiti obseg mesečnih odkupov oziroma program podaljšati tudi v leto 2018. Ključna in depozitna obrestna mera sta ostali nespremenjeni pri 0,00 % in –0,40 %, so pa razširili možni nabor obveznic tudi z nakupi pod –0,40 % donosnosti do dospetja (trenutna obrestna mera za depozite evropskih bank pri ECB). Medtem ko manjši obseg mesečnih odkupov ECB pomeni zvišanje obrestnih mer na dolgem delu krivulje, pa razširitev možnega nabora obveznic še dodatno pritiska navzdol že tako nizke (negativne) obrestne mere na kratkem delu krivulje, kar je voda na mlin bankam, ki v okolju bolj strme krivulje lažje ustvarjajo dobičke. Kapitalski trgi so novico sprejeli z navdušenjem, skoku tečajev bančnih delnic pa so sledili tudi vsi pomembnejši borzni indeksi.
Evrsko gospodarstvo sicer počasi, a stabilno okreva. Po napovedih ECB naj bi se stopnja inflacije z letošnjih 0,2 % v letu 2017 zvišala na 1,2 % in se tako približala ciljnim 2 %. Rast BDP evrskega območja je v tretjem četrtletju znašala 1,7 %, prevedeno na letno raven, kar je za 0,1 % točke več od pričakovanj. Optimizem, povezan z novicami ECB, je odvrnil pozornost od nekaterih ne nepomembnih dogodkov preteklega tedna; v senci se je denimo odvijal odstop predsednika vlade v Italiji. Nastala politična kriza v Italiji vnaša negotovost predvsem glede italijanskih bank, ki se soočajo z visokim deležem slabih posojil in kapitalsko podhranjenostjo. V preteklem tednu je tako ECB zavrnila prošnjo ene izmed »najbolj problematičnih« italijanskih bank Monte dei Paschi za podaljšanje časa za dokapitalizacijo banke ter s tem povečala pritisk na italijansko vlado po dokapitalizaciji s strani države. Trgovanje z delnico banke je bilo v petek celo ustavljeno, ko je tečaj delnice upadel za 11 %.
Konec tedna so se članice OPEC in posamezne države nečlanice OPEC na zasedanju na Dunaju dogovorile, da bodo znižale obseg proizvodnje nafte, skupno za 1.758.000 sodčkov na dan, kar je spodbudilo rast cene nafte na svetovnih trgih. Med njimi bo denimo Rusija obseg proizvodnje znižala za 300.000 sodčkov dnevno. Potencial za rast cene nafte se je še povečal, ko je Savdska Arabija sporočila, da je pripravljena znižati proizvedeno količino bolj, kot je bilo dogovorjeno na sestanku članic OPEC. Slednja si namreč močno prizadeva dvigniti ceno nad 60 dolarjev na sodček, da zapolni proračunski primanjkljaj.
Burno dogajanje na trgu surovin je v preteklem tednu začinila še novica o odprodaji skoraj 20-odstotnega deleža drugega največjega proizvajalca nafte, ruskega Rosnefta, švicarskemu surovinarju Glencore in katarskemu državnemu skladu. Gre za največjo investicijo v Rusijo od ukrajinske krize ter največjo transakcijo iz ruskega privatizacijskega plana. Glencore z dodatnimi 220.000 sodčki načrpane nafte na dan močno okrepil proizvodnjo.
Med posameznimi družbami velja izpostaviti vodilno družbo na področju shranjevanja podatkov Western Digital, katere tečaj delnice je porasel za več kot 8 %.
