Mi, ki smo skrbeli za zbiranje sredstev in za racionalno porabo vsakega zbranega centa, dobro vemo, v kolikšni meri so krivične in zlagane obtožbe, ki jih na račun svojega predhodnika raznaša paroh Lubarda. Kmalu po prihodu na mesto starešine hrama v Ljubljani nas je označil za tako imenovani odbor (čeprav smo do takrat od naših prijateljev Slovencev, Srbov in drugih dobronamernih ljudi v denarju in v storitvah zbrali okoli 1,6 milijona evrov) in nam onemogočil nadaljnje delovanje, četudi je tedaj za dokončanje del manjkalo le še slabih 150.000 evrov (cel projekt je vreden okrog 3 milijone evrov). Namesto tega je paroh Lubarda vzel stvari v svoje roke, odgnal številne, ki so veliko prispevali h gradnji objekta, in začel s tožarjenji, ovadbami, spotikanji in žalitvami. Številni od nas so bili policijsko zaslišani in javno blateni v širši skupnosti, zato smo se povsem umaknili iz projekta.
Sodni proces, ki ga je iniciral in v največji meri podpihoval paroh Lubarda, je žalostni epilog plemenite zgodbe, ki je v veliko škodo vsem, ki so v njej sodelovali. V kolikšni meri je bil paroh Lubarda zlonameren in neverodostojen, najbolj zgovorno priča uradni dopis metropolita zagrebško-ljubljanskega Porfirija okrožnemu sodišču v Ljubljani, v katerem navaja, da je po preučitvi vseh okoliščin primera, kakor tudi zakonitosti poslovanja skladno s pravili prava Srbske pravoslavne cerkve, »Sveta Sinoda škofovske konference Srbske pravoslavne cerkve z dne 26. 9. 2012 sprejela odločitev pod št. 1149/zap866, po kateri se umika kazenska ovadba, ki jo je Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani (beri: paroh Lubarda) vložila na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zoper o. Perana Boškovića«. Sinoda Srbske pravoslavne cerkve je v predmetni zadevi potrdila pravilnost delovanja ovadenega paroha o. Perana Boškovića, »kar ga posledično razbremenjuje odgovornosti za očitana mu kazniva dejanja s stališča pravnega ustroja Srbske pravoslavne cerkve«.
Paroh Lubarda lahko piše in se pritožuje nad domnevnimi krivicami, ki naj bi se mu godile, a vsi mi, ki smo imeli z njim opraviti, vemo, da je ravno on tisti, ki je povzročil veliko gorja ter nepopisno škodo skupnosti, ki naj bi jo zastopal, poučeval in varoval.
Petar Damjanić, Rašo Nesterović, Momo Jorgačević, Stanojlo Vajović, Milan Rađenović, Nikola Damjanić, člani odbora, ki je zbiral sredstva za gradnjo kulturno-pastoralnega centra pri pravoslavni cerkvi
