Čeprav je Rusija ves čas zahodnega vojaškega posredovanja v Afganistanu stala ob strani, so se v preteklem skoraj poldrugem desetletju washingtonski interesi in moskovske skrbi glede varnostnega položaja pod Hindukušem bolj ali manj dopolnjevali. Razhajanja med velesilama, ki jih nekateri že označujejo za novo hladno vojno, pa so se v zadnjih mesecih s kriznih žarišč v Siriji in Ukrajini očitno preselila tudi v srednjo Azijo. O tem naj bi pričale ruske povezave z afganistanskimi talibani, ki zelo skrbijo kabulsko in washingtonsko vlado.
Nanje je pred dnevi neposredno opozoril poveljnik ameriških sil v Afganistanu general John Nicholson, ki je rusko podporo talibanom označil za »nevaren nov trend« ter novinarjem v Washingtonu dejal, da se je Moskva pridružila »škodljivemu vplivu« Irana in Pakistana z dajanjem legitimnosti leta 2001 strmoglavljeni afganistanski oblastni kliki.
Škodljiva že politična podpora
Po oceni kabulske vlade je moskovska podpora talibanom za zdaj le politična, čeprav neuradni obveščevalni viri govorijo o povsem novem pehotnem ruskem orožju v talibanskih rokah. Pri tem bi lahko šlo tudi za kakšno izmed pušk kalašnikov, ki so jih od Rusije pred kratkim dobile afganistanske varnostne sile, saj ne bi bilo prvič, da je del njim namenjenega orožja končal pri uporniških skupinah. Nesporno pa je, da se Moskva ločeno od zahodnih sil in afganistanske vlade pogovarja s talibani. To je včeraj na tiskovni konferenci v Kabulu potrdil tamkajšnji ruski veleposlanik Aleksander Mantitski, ko je dejal, da so tovrstni stiki njegove vlade namenjeni zgolj zagotavljanju varnosti ruskih državljanov in spodbujanju mirovnih pogovorov. Izrazil je še negodovanje zaradi nenehnih obtožb ameriških in afganistanskih predstavnikov na račun Rusije, ki jih je označil za odvračanje pozornosti od razraščanja konflikta v državi. »Na naša ramena skušajo prevaliti krivdo za lastne napake,« je zatrdil Mantitski.
Afganistan ima dolgo zgodovino mednarodnega vmešavanja in spletkarjenja. V 19. stoletju sta tam rovarili Rusija in Velika Britanija, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa Rusija in ZDA, ki so s pomočjo Pakistana oboroževale uporniške mudžahide v boju proti sovjetskim silam in komunističnim oblastem. S sovjetskim umikom se vojna ni končala, se je pa sčasoma tehtnica nagnila na stran islamskih fundamentalistov, med katerimi so se za najbolj organizirane izkazali talibani, sprva zvečine študenti iz madras v Pakistanu, ki so oblast v Afganistanu prevzeli leta 1996. Poraženi po ameriški intervenciji zaradi terorističnega napada Al Kaide 11. septembra so, v nasprotju s tedanjimi napovedmi, preživeli kot gibanje, po ameriškem vojaškem umikanju pa so začeli znova pridobivati nadzor nad posameznimi deli države. Začeli so se tajno pogajati z novimi afganistanskimi oblastmi v Katarju in Pakistanu, v navzočnosti ameriških diplomatov, ki so se jim lani v nekem letovišču pri Islamabadu pridružili tudi kitajski.
Različne razlage stikov
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je predvčerajšnjim trditve generala Nicholsona o škodljivi ruski podpori talibanom zavrnila kot »naivne in netočne« ter poudarila, da njihova vlada ne vodi nobenih tajnih pogovorov in ne daje pomoči nobeni uporniški skupini. Ni pa zanikala stikov, o katerih so poročali tudi talibanski viri in ki jih strani različno razlagata. Moskva govori o boju proti Islamski državi, lovke katere se raztezajo od Afganistana prek Tadžikistana do Čečenije in je trn v peti tudi talibanom, slednji pa o podpori Moskve v njihovem uporu proti ameriškim okupatorjem.
