Po dolgih letih izmikanja odgovornosti bo Slovenija vendarle začela plačevati članarino v največjem evropskem znanstveno-raziskovalnem središču Cern. Prihodnji petek, 16. decembra, bo ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič v Ženevi podpisala pridružitveni sporazum, s čimer bo narejen prvi korak k članstvu. Slovenija bo najprej postala pridružena članica Cerna, do polnopravnega članstva pa bo prišla v petih letih.
Pridružitev Cernu padla z vlado
»Skrajni čas,« je odločitev države za podpis sporazuma komentiral profesor Marko Mikuž z Instituta Jožef Stefan, ki je vodja slovenske raziskovalne skupine na detektorju Atlas v Cernu. »Slovenski znanstveniki smo imeli sicer že doslej dostop do Cernove raziskovalne infrastrukture, a industrija oziroma inženirska podjetja so imela težave.« Mikuž, ki je v preteklih letih v Cernu sodeloval pri odkritju Higgsovega bozona in si je s tem prislužil tudi delček Nobelove nagrade, nas je spomnil, da so se slovenska podjetja večkrat trudila sodelovati na Cernovih razpisih za dobavo raziskovalne opreme. Zaradi birokratskih omejitev – ker Slovenija ni članica povezave – pa niso bila uspešna oziroma so morala iskati druge, zapletenejše poti. Podjetje Comtrade je sodelovanje s Cernom izpeljalo celo prek povezanega srbskega podjetja Comtrade Srbija, saj je Srbija pridružena članica Cerna že od leta 2012.
To, da Slovenija ni plačevala članarine, slovenski znanstveniki pa so kljub temu sodelovali pri največjem svetovnem eksperimentu na področju fizike osnovnih delcev, so v Cernu – na politični ravni – spremljali tudi z nejevoljo. Mikuž nam je v pogovorih v preteklih letih večkrat nakazal, da je slovenskim raziskovalcem v Cernu skorajda nerodno, ker se država izmika odgovornosti. Pridruževanje se je sicer leta 2010 že skoraj začelo, saj sta ga potrdila tako slovenska vlada kot (politični) svet Cerna, ki ga sestavlja dvaindvajset polnopravnih članic, med njimi vse zahodnoevropske države in večina vzhodnoevropskih držav. A kot smo izvedeli, je nastal problem, ko je padla vlada Boruta Pahorja in na ministrstvu ni bilo več nikogar, ki bi proces izpeljal do konca. Tedaj je bilo v krogih blizu Cernovemu generalnemu direktorju mogoče izvedeti, da so nad Slovenijo ogorčeni oziroma – v diplomatskem jeziku - »zelo zaskrbljeni«. »To, da Slovenija ne plačuje članarine, je sramota. Tam delujemo že štirideset let, ponašamo se z uspehi naših znanstvenikov, plačali pa ne bi ničesar,« je dogajanje komentiral nekdanji Cernov raziskovalec, rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik.
Članarina bo postopoma naraščala
Za neodločnost Slovenije pa je bržkone kriva tudi razmeroma visoka članarina. Ta je odvisna od bruto domačega proizvoda, za Slovenijo pa bo čez pet let znašala okrog tri milijone evrov na leto. Prva letna članarina za pridruženo članstvo v letu 2017 bo slab milijon in bo z leti postopoma naraščala. Za primerjavo: Slovenija za članstvo v OZN plačuje okrog dva milijona evrov, za članstvo v OECD pa okrog 3 milijone. V skupnem proračunu Cerna se slovenski prispevek sicer ne bo poznal, saj znaša približno milijardo evrov na leto. Velika Britanija recimo plačuje okrog 120 milijonov evrov na leto. V središču je stalno zaposlenih 2500 ljudi, v njem pa raziskuje približno 12.000 znanstvenikov iz sedemdesetih držav.
»Članarine ne smemo jemati kot strošek, temveč kot naložbo,« pravi profesor Mikuž. Znanstveniki in podjetja se preizkušajo v razvijanju tehnologij prihodnosti in se s tem dokazujejo na globalnem trgu. Redka slovenska podjetja, kot sta recimo Instrumentation Technologies iz Solkana in Elgoline iz Cerknice, so v Cern že prispevala svoje izdelke, recimo merilne naprave in tiskana vezja. »Članstvo v Cernu bo naše sodelovanje zelo pospešilo,« pravi Mikuž. »Za tehnološko industrijo bodo koristi nedvomno velike.«
