Po zavrnjenem referendumu o ustavnih spremembah in odstopu premierja Mattea Renzija je italijanska vlada pod časovnim pritiskom, da do konca leta vsaj delno sanira najstarejšo banko Monte dei Paschi di Siena (MPS). Evropska centralna banka (ECB) namreč od banke terja, da v treh letih za 40 odstotkov očisti svoje bilance slabih kreditov, ki jih je za 24,2 milijarde evrov. Po zahtevah ECB bi morala MPS slabe kredite letos zmanjšati na 21,8 milijarde evrov, prihodnje leto na 18,4 milijarde, leta 2018 pa na 14,6 milijarde evrov. Ker so se uradnemu Rimu sfižili načrti o privabljanju zasebnih investitorjev, razmišlja o nacionalizaciji banke. Če do konca meseca ne bodo banke dokapitalizirali za pet milijard evrov, ji grozi bankrot.
Finančno ministrstvo v nakup obveznic?
»Tudi sicer je bilo zelo malo verjetno, da bi se za Monte dei Paschi našla privatna rešitev. Problematično okolje, visok znesek slabih posojil in podrejeni dolg fizičnih oseb so neznanke, ki bi za večje vlagatelje brez dodatnih garancij države predstavljale precejšen zalogaj,« ocenjuje Matej Šimnic, analitik v družbi Alta Invest.
Italijansko finančno ministrstvo načrtuje, da bi odkupili za dve milijardi podrejenih obveznic malih obvezničarjev (teh je okoli 40.000) in jih nato spremenili v lastniški delež banke. Na tak način bi ministrstvo, ki je s štirimi odstotki delnic že sedaj največji lastnik MPS, povečalo svoj lastniški delež na štirideset odstotkov in s tem pridobilo kontrolni delež v banki. Šimnic meni, da je glavni motiv predvsem nujnost dokapitalizacije: »Banka do konca leta nujno potrebuje dokapitalizacijo v višini pet milijard evrov, pri čemer se od institucionalnih vlagateljev, ki imajo v lasti podrejeni dolg, pričakuje ena petina, dve milijardi naj bi s predlagano rešitvijo odkupa podrejenega dolga od fizičnih oseb prispevala država, preostanek pa se še naprej pričakuje od zasebnih vlagateljev. Predlagani načrti reševanja tako kljub sodelovanju države puščajo precej prostora za komplikacije glede končne izvedbe.«
Ključna presoja Frankfurta in Bruslja
Svoj rezervni načrt italijanske oblasti imenujejo preventivna dokapitalizacija. Z njo naj bi poskušale zaobiti nova bančna pravila v EU, po katerih država načeloma ne bi smela več z davkoplačevalskim denarjem reševati bank v težavah. In tukaj se lahko zaplete, če ne bo zelene luči iz Frankfurta in Bruslja. Posredno sodelovanje davkoplačevalcev pri sanaciji bank je dovoljeno zgolj še v izrednih primerih. O novem načrtu se predstavniki MPS v teh dneh že pogovarjajo z ECB. Ključna bo tudi presoja evropske komisije, ali se država loteva dokapitalizacije po tržnih vrednostih ali pa gre za državno pomoč.
»Načrti predvidevajo, da bi država podrejeni dolg odkupila po nominalni vrednosti. To bi pomenilo, da fizične osebe, ki so lastniki tovrstnih obveznic, s to transakcijo ne bi utrpeli nikakršnih izgub. Strogo gledano s tem najverjetneje ne pride do nedovoljene državne pomoči, vseeno pa bi poteza lahko spodbudila polemiko glede načina vpletanja države v reševanje banke. Transakcije s temi obveznicami so v zadnjem času potekale pri 50 do 60 odstotkih nominalne vrednosti. Glede na tržne cene bi jih torej italijanska država preplačala, vendar pa bi se s to potezo rešili tudi kasnejših težav in potencialnih tožb, saj naj bi banka v preteklosti tovrstne instrumente neustrezno tržila fizičnim osebam,« razlaga Šimnic.
