Prihaja zima, z njo pa sneg, ki pticam dodatno otežuje pot do hrane. Zanje lahko vedno poskrbimo s ptičjo krmilnico, ki jo lahko izdelamo sami. Na voljo imamo ogromno materiala, primerna je denimo tudi odpadna embalaža, pa tudi veliko pravih arhitekturnih idej, kako naj bi bila videti ptičja hišica. Še vedno pa je najhvaležnejši material za izdelavo hišice les, saj nam bo tako s pravilnim vzdrževanjem služila več let, že januarja, ko začnejo ptiči vasovati, in konec marca ter v začetku aprila pa se bodo v ptičjih hišicah oziroma valilnicah že izvalili prvi mladički.
Poskrbimo za prezračevanje in primerno odprtino
Izdelovanje lesene ptičje hišice se lahko spremeni v pravi družinski projekt, v katerem sodelujejo vsi člani. Z nekaj ročnimi spretnostmi, seveda. Najpreprosteje bo, če se odločimo za štirikotni tloris hišice. Za dno in stranice lahko uporabimo mehek, tudi nekoliko manj odporen les, zato pa naj bo streha močnejša. Odsvetujemo kovino in aluminij, saj se ta hitro segreje in hiška v toplejših mesecih ne bo uporabna. Poskrbimo, da je streha pod določenim kotom, da bo voda odtekala, hkrati pa naj sega tudi čez rob ohišja. Ne glede na to, kako zelo se bomo trudili, voda še vedno lahko pride v hišico, zato je treba na dnu napraviti luknjice (premera 7 mm), skozi katere lahko voda odteče, hkrati pa bodo odprtinice služile za prezračevanje. Tudi pri luknji, ki predstavlja vhod v ptičjo »restavracijo«, moramo biti pozorni, da ta ni prevelika oziroma premajhna.
Hiško postavimo na varno mesto
Vedriti na mrazu niti za ptice ni prijetno, zato rade poiščejo zavetje v ptičji hiški, kjer je suho, toplo. Zato je lokacija, kamor postavimo ptičjo hiško, že zaradi varnosti ptic zelo pomembna. Pozorni bodimo, da izberemo zavetrno stran, ravno tako naj bo hiška postavljena na odprtem, saj imajo rade razgled. Plašna bitja tako najraje čepijo nekje v bližini kakega grma ali drevesa, vendar moramo paziti, da hiške ne postavimo na dosegu kakšne plenilske mačke. Če jo bomo postavili na kol, naj bo vsaj meter in pol ali dva dvignjena od tal. Primerna je tudi močnejša veja drevesa. V primeru, da nimamo dvorišča in bi vseeno radi storili kaj lepega za ptice, lahko hišico postavimo na okensko polico ali na balkon, vendar bodimo dovolj previdni, da jo varno pritrdimo, da ne bo s pticami vred zgrmela na tla in morda celo koga poškodovala.
Uporabimo lahko različna semena
Ne le ljudje, tudi živali pozimi, ko je hladneje, potrebujejo več hrane za uravnavanje telesne temperature. Ravno tako je treba pri pticah upoštevati raznovrstnost hrane in različne potrebe posameznih vrst. Hraniti jih začnemo navadno takrat, ko se noči že pošteno shladijo. Sprva jim nastavimo le manjšo količino hrane, da se privadijo na hranjenje, potem pa količino povečujmo. Ne le zato, da bo več ptic, pač pa ker v mrzlem vremenu veliko hitreje porabijo energijo in potrebujejo novo hrano. Za hranjenje ptic lahko uporabimo semena buč, sončnic, orehe, mandlje ali lešnike, bukov žir, drobtine keksov in kruha, nekatere ptice imajo rade tudi sveže sadje. Če zunaj temperature niso pod ničlo, jim lahko privoščimo tudi vodo.
Posadimo grmovje in drevesa
Če se bodo ptice prijetno počutile na našem dvorišču in vrtu, potem razmišljajmo dolgoročno in jeseni v vrt nasadimo nove rastline, ki bodo privabljala ptice in jim v jesensko-zimskem času ponudila nekaj hrane pticam. Rastline, katerih semena ali plodovi so primerna hrana za ptice, so: navadni češmin, enovratni glog, panešplja, navadna krhlika, navadna trdoleska, navadna kalina, ognjeni trn, jerebika, tisa, navadni šipek, rdeči dren, kovačnik, božje drevce, brogovita, dobrovita, črni bezeg, navadni bršljan in črni trn. Prav vsi grmi in drevesa so za gojenje izredno nezahtevni, plodove nekaterih pa lahko uporabimo tako za domačo marmelado kot tudi za čaj.