Dan pred referendumom v Italiji nihče pravzaprav ne ve, kako diha italijansko volilno telo. Vsaj javno ne. Objavljanje uradnih raziskav javnega mnenja so po pravilih ustavili dobra dva tedna pred referendumom, ne manjka pa manjših zasebnih in glede verodostojnosti vprašljivih anket, ki vse po vrsti pravijo, da je fronta proti ustavnim spremembam še vedno nekaj odstotkov močnejša od reformskega gibanja premierja Mattea Renzija. Zato ni čudno, da se je Renzi, ki je uspeh na referendumu vezal na svoj mandat, po včerajšnjem dopoldanskem govoru na nacionalnem radiu podal še na nekaj shodov. Več kot očitno je, da bodo odločali še neopredeljeni volilci, ki jih je bilo zaradi zapletenosti referendumskega vprašanja včeraj še vedno okrog petnajst odstotkov.
Neuspeh referenduma ne bi samo spodnesel Renzija, ampak bi po mnenju mnogih prinesel novo daljše obdobje tako politične kot ekonomske nestabilnosti. Poslovni in finančni svet je poskušal včeraj pomiriti minister za gospodarstvo Pier Carlo Padoan, ki je v časopisnem intervjuju dejal, da ne bo nobenih tektonskih premikov, če referendum ne uspe, oziroma da bo, če zmagajo nasprotniki reform, nekaj turbulenc, ki ne bodo trajale dlje kot 48 ur. Andrea Montanino, nekdanji izvršilni direktor v Mednarodnem denarnem skladu, je prav tako miril duhove, rekoč da trg in gospodarski subjekti kratko malo pretiravajo in da v primeru, da reforme ne dobijo podpore, ne bo nikakršne katastrofe. Resda je to poskus pomembnih sprememb v državi, toda, pravi Montanino, ne gre za nič usodnega ali podobnega brexitu oziroma izvolitvi Donalda Trumpa v ZDA in »vsekakor se svet ne bo zaradi tega podrl«.
Spodbujeni z napovedmi, da referendum ne bo uspel, pa so politiki populističnega Gibanja petih zvezd Beppeja Grilla že pozivali Renzija in njegovo vlado k odstopu in razpisu predčasnih volitev takoj v začetku prihodnjega leta. sz, agencije
