Robert ZDA očita hinavščino, ko na eni strani govorijo o novih odnosih s Kubo, po drugi pa ravnajo tako, kot zadnjih skoraj šest desetletij, ko je niso samo držali v šahu z gospodarskim embargom, ampak jo tudi sramotili z nespoštovanjem njihovega voditelja. Fidelu Castru nekdaj kmečki deček, zdaj pa spoštovan profesor fizike v Havani, priznava, da je storil za Kubance marsikaj dobrega, zato je užaljen, da mu vsaj ob smrti tega Američani ne priznajo niti z običajno pietetno potezo, poklonom nacionalnemu žalovanju. Tako so ravnala druga diplomatska predstavništva na Kubi, ki so spustila zastave na pol droga, ameriško na slovitem Malaconu pa se je odločilo, da tega ne bo storilo. To dokazuje, kako zapleteni ostajajo odnosi med državama, kljub nedavnemu obisku predsednika Baracka Obame v Havani, odprtju letalskih linij in odpravi nekaterih ukrepov, ki so v domeni ameriške vlade. Mednje spada tudi odločanje o ravnanju veleposlaništev ob različnih dogodkih in dvigovanje zastave v Havani kaže, da niti sam Obama ne ve, kako naj konča nekaj, kar si je zamislil kot zunanjepolitično dediščino, a se je zaletel v zid ne samo (republikanskega) kongresnega nerazumevanja. Misel, da celotno ameriško politiko drži v šahu dvomilijonska enklava kubanskih Američanov na Floridi, je absurdna. Gre za mnogo več, namreč za to, da se je Fidel do svoje smrti rogal ZDA. In se mu zato ne morejo pokloniti, kot gre pravemu bojevniku.

Ljudje v Objektivu Kuba ZDA Fidel Castro diplomacija Barack Obama Florida zastava