Trgovinska zbornica se je odločila, da reguliranih sezonskih razprodaj tekstilnega blaga in obutve ne bo več. S tem korakom sledijo spremenjenim nakupovalnim navadam potrošnikov in primerljivi poslovni praksi v tujini. Datum začetka in trajanja razprodaj bo odvisen od odločitve posameznega trgovca, ki pa bo moral še vedno spoštovati zakonske določbe glede razprodaj, med drugim objaviti podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja tovrstne prodaje; blago na razprodaji pa označiti s ceno pred znižanjem in po njem.
Nakupovalnega praznika, tako imenovanega črnega petka, letos v Londonu niso zaznamovali nepregledne množice kupcev in fizična obračunavanja, temveč razmeroma prazne trgovine. Razlog? Nakupovanje prek spleta. Medtem pa so bili v ljubljanskem nakupovalnem središču dolge vrste, nočno nakupovanje in prometni kaos. Se pri nas še vedno nismo preselili na splet? Darko Dujič, izvršni direktor podjetja Ceneje, odgovarja, da je bilo podobno kot v Ljubljani tudi v eni izmed digitalno najbolj razvitih ekonomij na svetu, v danskem Köbenhavnu.
Sicer pa se je število mesečnih spletnih kupcev v zadnjem letu pri nas povečalo za več kot dvajset odstotkov, razkriva najnovejša raziskava Shopper’s Mind 2016, ki je največja raziskava spletnega nakupovanja pri nas. Vsaj enkrat na mesec pri nas opravi spletni nakup 37 odstotkov uporabnikov spleta, kar je po Dujičevih besedah izjemno povečanje frekvence nakupovanja po tem prodajnem kanalu.
Polovica nakupuje le pri domačih ponudnikih
Pri načinih plačevanja slovenski spletni kupci veljamo za konservativne, saj se najraje odločamo za plačilo po povzetju, a tovrstna plačila upadajo. Letos je bilo s kreditno kartico pri nas plačanih 20 odstotkov spletnih nakupov, kar je 12 odstotkov več kot lani.
Še vedno ostajamo zvesti domačim spletnim trgovcem, saj 47 odstotkov Slovencev nakupuje izključno pri domačih ponudnikih – ta delež se je od lani celo povečal.
»Izkušnjo s spletnim nakupovanjem ima že 92 odstotkov spletnih uporabnikov, seveda pa je izvzeta četrtina državljanov, ki nima dostopa do spleta. Med njimi so večinoma starejši od 55 let,« pravi Dujič. Podatki OECD kažejo tudi, da slaba petina Slovencev, starih od 16 do 65 let, nima nobenih izkušenj z računalniki. Za nami pri tem na ravni OECD zaostajajo le še Irska, Poljska, Čile, Grčija in Turčija. »Če ljudje danes ne dostopajo do interneta oziroma ga ne znajo uporabljati, so odrinjeni od velikega dela družbe,« je prepričana Jasmina Mešić iz Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT.
Povprečna škoda pri spletnih nakupih: 720 evrov
Število spletnih goljufij in prevar pri spletnem nakupovanju se povečuje. »Pri spletnih goljufijah na splošno je bila lani povprečna škoda 1140 evrov. Na področju spletnega nakupovanja pa je povprečno oškodovanje lani znašalo 720 evrov,« pravi Mešićeva.
Pri spletnih nakupih znotraj Slovenije in EU nas sicer ščiti skupna evropska zakonodaja. »Če je prodajalec iz članice EU, lahko uveljavljamo reklamacijo in torej zahtevamo vračilo denarja ali menjavo blaga,« pojasnjuje Mešićeva. V teh primerih se lahko po pomoč obrnemo tudi na potrošniške institucije: če gre za podjetje iz Slovenije, na tržni inšpektorat, če gre za podjetje iz druge države članice EU, pa na evropski potrošniški center. »Ko naročamo zunaj EU, velja pravilo ’kar dobiš, to imaš’. To pomeni, da kupec nima nobene podlage za zahtevo vračila denarja oziroma zamenjavo izdelka,« še opozarja Mešićeva.
