Izjava ni bila brez ščepca dvoumnosti, a je vendarle povzročila precejšen pretres na avstrijskem političnem prizorišču. Spoštujem to, je dejal socialdemokratski kancler Christian Kern v radijskem studiu, da gre (vodji svobodnjaške stranke) gospodu Heinzu-Christianu Stracheju tudi za napredek Avstrije. Dvoumnost tiči v besedi »tudi«, a ta je zbledela spričo dejstva, da je Strache s kanclerjem sedel v istem studiu in da sta si v istem pogovoru izmenjala še več podobnih vljudnostnih izjav.
Strateško in taktično
Kernova »blagost« napoveduje konec »doktrine Vranitzkega«, torej prepovedi slehernega sodelovanja socialdemokratov s svobodnjaki, ki jo je v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja, po prihodu pokojnega Jörga Haiderja na čelo desnih populističnih svobodnjakov, razglasil dolgoletni kancler Franz Vranitzky. Noben predsednik socialnih demokratov za njim (bili pa so trije) si te prepovedi ni drznil prekršiti, drži pa, da na občinski in potem še na deželni ravni ni več veljala absolutno. V številnih avstrijskih občinah in tudi na Gradiščanskem socialni demokrati že nekaj časa vladajo v koaliciji s svobodnjaki.
Po drugi strani pa je uvodoma omenjena Kernova izjava le logično nadaljevanje njegove usmeritve, po kateri se je treba s svobodnjaki politično soočiti na njihovem terenu. To v praksi pomeni predvsem bistveno bolj strogo migracijsko (in begunsko) politiko pa tudi blaženje udarcev globalizacije s socialno politiko in davčno ukrepanje proti naraščajočim socialnim razlikam. Tako bi rad Kern privabil nazaj vsaj del volivcev, ki so se v preteklih dveh desetletjih od socialdemokratov preselili k svobodnjakom.
Hkrati je opustitev polemične retorike (še ob državnem prazniku konec oktobra je Kern po twitterju Stracheju na njegovo provokacijo, češ da državljanska vojna ni nemogoča, zabrusil, da »ni domoljub«) povsem taktično motivirana. Na eni strani naj bi svobodnjakom zmanjšala manevrski prostor, da se predstavljajo kot »stranka upora proti eliti«, po drugi strani pa naj bi konservativnemu koalicijskemu partnerju sporočila, da ni (več) edina alternativa.
Prvi test predsedniške volitve
Kernova poteza je videti močno tvegana, čeprav nemara malce nepričakovano njegova lastna stranka, seveda njeno levo, dunajsko krilo, molči. A že čez teden dni se utegne oglasiti, kajti očitno bo ponovljeni drugi krog predsedniških volitev 4. decembra prvi test »Kernove doktrine«. Podporniki in privrženci neodvisnega zelenega kandidata Alexandra Van der Bellna (zmagovalca razveljavljenega majskega kroga) se namreč bojijo, da je Kern s svojo politiko zbliževanja s svobodnjaki pomagal njihovemu kandidatu Norbertu Hoferju. Še neodločenim volilcem, ki bodo odločilni za izid, naj bi namreč sporočil, da svobodnjaki niso »tako strašni« in da torej lahko mirne vesti glasujejo tudi za Hoferja. or
