Ne njega, ne vlade in, kot kaže, tudi ne članov civilne iniciative ne zanimajo preprosta dejstva.

Dejansko nujna investicija, da bi se lahko po drugem tiru pripeljal vlak iz Luke Koper na ljubljansko železniško križišče, je le okoli 50 do maksimalno 100 milijonov evrov. Manjka namreč le dobrih 6 kilometrov proge! Ja, res je, da bi vlaki pri tem peljali od Fernetičev do Opčin po italijanskem že zgrajenim omrežju. Vendar če Avstrijci plačajo za vlak od Šentilja do Kopra okoli 1000 evrov, je verjetno, da bi nas vlak na tej progi stal le okoli 100 evrov. Če je včasih še obstajala bojazen, da bi nam zaradi svojih interesov Italijani nagajali, sedaj po uveljavljeni ureditvi v EU za to ni več bojazni.

Zakaj se o tem naši veljaki niti pogovarjati nočejo? Ne z državljani Slovenije ne z italijanskimi železnicami. Ker bi jim v razgovorih zmanjkalo argumentov za že nepotrebno zapravljenih 50 milijonov evrov in dodatne milijarde. Zakaj se »vali« tunelski industrijski tir, ne da bi zanj naredili tako enostavno in temeljno zadevo, kot je investicijski program, na kar je že leta 2010 opozorilo računsko sodišče?

Lobisti in predvideni koristniki so dosegli, da se z denarjem državljanov skuša ohraniti monopolni položaj Slovenskih železnic pri prevozu tovora iz Luke Koper. Pri tem pa so skoraj vse proge obupno zastarele in jih bo treba modernizirati, ker sicer tega monopola ne bo mogoče unovčiti. Vlaki ne bodo vozili od Jesenic, Šentilja ali Madžarske do Divače po zastarelih progah in brez urejenega ljubljanskega križišča! Tako tudi bruseljskega denarja zagotovo ne bi izgubili, ker je treba na teh progah še zelo veliko postoriti.

Po dograditvi koraplskih predorov bodo vlaki zavili ali proti Celovcu ali proti Šentilju, če bodo tiri konkurenčni, pa do Trsta ali Kopra po celotni dolžini. In seveda proti Kopru ali Trstu glede na število ladijskih linij ter odličnost storitve v eni ali drugi luki. Ne bo odločilen industrijski tir iz Kopra, ampak odličnost kompletne železniške in luške infrastrukture. Pomembno bo, kdo bo prej zgradil potrebne nove kapacitete. Ali Trst IV. ali Koper III. pomol. Res je, da bi lahko izgubili kakšen vlak, ki bi iz Luke Koper ali vanjo pripeljal po avstrijskem in italijanskem ozemlju, ker bo ta možnost odprta. Vendar izgubili bomo samo 1000 evrov! Če pa bomo z monopolom silili Avstrijce na naše slabe tire, se nam lahko zgodi, da bodo vlaki raje zapeljali v tržaško pristanišče. V tem primeru bomo izgubili bistveno več kot 1000 evrov!

Zahtevam, da nas Juri, Gašperšič in vlada nimajo več za norca. Popolnoma vseeno je, ali kateri koli slovenski investitor najame posojilo in plačuje obresti ali pa recimo Madžarom odstopimo deleže v naših podjetjih, ki jim bodo pokrili stroške investicije v naš projekt. Izgubljeni zaslužki iz teh deležev so preprosto oportunističen strošek za državo. Kajti namesto da bi iz teh deležev dobila denar Slovenija, bo to šlo posredno za nepotrebni industrijski drugi tir.

Igor Kadunc, MBA, Ljubljana