Nakar se mu je najprej pridružil Tonibler Dajaku, enajstletni deček, katerega ime nekdanjemu britanskemu premierju ni bilo neznano. Maja 2003 je dobil pismo Toniblerjevega očeta Seferja, v katerem mu je pisal o sinu, ki ga je poimenoval po njem. Pismu sta bila priložena rojstni list in fotografija Toniblera. Če bi se rodila deklica, bi jo starša poimenovala Madeleine Albright. Blairov kabinet se mu je zahvalil in zaželel veliko sreče, še posebej Tonibleru. Tonyju Blairu, ki je v Prištino prispel na podelitev zlatega odlikovanja svobode, se še sanjalo ni, da je Tonibler Dajaku le prvi v nizu dečkov, ki so ime dobili po njem.
Ob Toniblerja Dajakuja je stopil Tonibler Gashi, za katerega njegova mama Sadete Gashi pravi, da je vedno bolj podoben Tonyju Blairu in da je njegovo ime njegova usoda. Tonibler se je sprva sramoval svojega imena, zaradi katerega so ga sošolci zafrkavali. Zdaj, ko ve, kaj je Tony Blair naredil, je na svoje ime ponosen. Novinarju Guardiana je povedal: »Ne vem veliko, ampak vem, da nas je rešil pred srbsko vojsko in da smo od takrat svobodni.« Naslednji, ki je stisnil roko nasmejanemu Blairu, je bil Tonibler Sahiti, ki se dobro počuti, ko ga ljudje pokličejo »Tonibler«; tudi on bi »rad dosegel nekaj takega kot predsednik vlade Blair, rešil ljudi pred vojno«.
Sledili so še en Tonibler, trije Toniji in dva Blera, med njimi Bler Thaqi, najbrž najbolj znan izmed kosovskih toniblerov, saj je bil razglašen za najboljšega kosovskega nogometaša, mlajšega od 15 let. Zanj že kažejo zanimanje nekateri tuji nogometni klubi in se je že udeležil vadbenega kampa turškega Galatasaraya. Trenutno igra v mladinskem moštvu Prištine.
Ko so se vsi tonibleri zbrali na odru, Cherie Blair ni mogla skriti solz in tudi njenemu možu so se zarosile oči. Devet toniblerov, oblečenih v enake črne obleke, z belimi srajcami in kravatami, se je postavilo pred Tonyja Blaira in zapelo: »We are the World, we are the children...«
Le Avniju Podrimaju, poslovnežu, ki uvaža barve iz Italije, se je srečanje z Blairom zdelo en navaden cirkus in tako se njegov sin Bler ni imel možnosti rokovati s soimenjakom. Podrimaju je ime za tretjega sina predlagal neki italijanski poslovnež in prijatelj, pri katerem je njegova družina našla zatočišče potem, ko so jih leta 1999 pregnali s Kosova. Dejal mu je, da so »edini, ki lahko rešijo Kosovo, Angleži in da te, ko se prepričajo, da imaš prav, Angleži nikoli ne bodo pustili na cedilu«.
Tony Blair je bil velik zagovornik neodvisnosti Kosova, ki jo je to razglasilo leta 2008. Sicer ni dobil spomenika v Prištini kot Bill Clinton, a je o njem prvi kosovski premier in današnji predsednik Kosova Hashim Thaçi zapisal, da se ga bo Kosovo vedno spominjalo kot enega izmed svojih herojev. Blair je prejel zlato odlikovanje svobode, eno najvišjih odlikovanj najmlajše evropske države. Če so Clintona naredili nesmrtnega z zlitjem njegove podobe v bron, se bo Blairovo življenje nadaljevalo skozi dečke, ki so se rodili usodnega leta 1999 in ki so jim starši dali imena po njihovem britanskem heroju.
Kosovo pa ni edina država, kjer je imenu »Tony Blair« zagotovljeno podaljšano življenje. V Sierri Leone ga imajo za heroja, potem ko je leta 2000 v njihovo državo poslal britansko vojsko in s sodelovanjem v vojaški intervenciji pripeljal 11-letno državljansko vojno proti koncu. Nekateri bi ga hoteli videti kot predsednika Sierre Leone, novinar Augustus Kamara in učiteljica Fatima Humu Kuntumi Kamara pa sta tretjemu sinu, ki se jima je rodil leta 2001, dala ime Tony-Blair Kamara.
V Sloveniji nimamo toniblerov. Imamo Boruta Pahorja, za katerega je Blairova ideologija tretje poti, ki jo je popolnoma prevzel, »takrat predstavljala novo ravnotežje med tem, kar je surovo vsiljeval liberalizem in kar je neuspešno obljubljal demokratični socializem«; in imamo Janšo, ki so ga razkrinkali, da je govor, s katerim je počastil 15. obletnico samostojnosti Slovenije, v dobrem delu prekopiral od Blaira.
Potem ko je leta 2007 po desetih letih odstopil s položaja predsednika vlade, se je Tony Blair ukvarjal s svetovanjem. Leta 2015 je podpisal pogodbo o svetovanju z vlado premierja Aleksandra Vučića v Beogradu. Prav tistega Vučića, ki je bil minister za informiranje v srbski vladi v obdobju Natovih letalskih napadov na Srbijo, katerih pobudnik in zagovornik je bil ravno njegov sedanji svetovalec, Tony Blair.
Danes je Tony Blair v velikem precepu. Oznanil je, da se vrača v politiko, predstavlja se kot zagrizen Proevropejec in trdi, da se brexit še vedno da ustaviti. Obenem mu grozi parlamentarna preiskava zaradi laganja in zavajanja javnosti in vpletanja Velike Britanije v vojno v Iraku. Možnosti, da bi se njegova podoba zlila v bron, niso ravno velike, a ni izključeno, da se bo še kdaj rokoval z novorojenim Toniblerom, tokrat mogoče zapisanim v cirilici.
