Leto in pol po lastniškem prevzemu in reorganizaciji, predvsem pa po vzpostavitvi drugačne organizacijske kulture, ki presega obrtniško, kaže, da trebanjski mednarodni prevoznik Eurotek vnovič stopa v družbo petih največjih slovenskih prevoznikov tudi po dobičku. Podjetje, ki je bilo leta 2001 prepoznano za gazelo dolenjsko-posavske regije in je tako postalo nasploh prva gazela v Sloveniji, saj se je izbor najboljših najhitreje rastočih podjetij začel 11. septembra 2001 v Novem mestu, se je marca lani izognilo stečaju.
Večinski delež družinskega podjetja, ki ga je leta 1995 ustanovil Branko Matjaš, je namreč tik pred stečajem prek svojega podjetja Protekt Dolenjska prevzel Matija Bradač, ki se je lotil reorganizacije in vzpostavitve povsem drugačne poslovne kulture v podjetju.
Avtomobilska industrija kot dober kazalnik
Hetta Asset Resolution, ki je največji upnik Euroteka in je kot neke vrste slaba banka skupine Hypo, je v Euroteku kljub nekajletni izgubi videl potencial in je lani podjetju odpisal milijon evrov dolga ter zagotovil novo reprogramiranje posojil, Bradač pa je istočasno v Eurotek vložil milijon evrov za poplačilo upnikov in dolgov prejšnjega lastnika ter zagotovil poroštva za poplačilo preostalih upnikov.
»Ravnamo se po avtomobilski panogi, ki stabilno raste in veliko vlaga v razvoj. To je tudi za prevoznike dobro znamenje,« pravi Bradač, ki je za izvršnega direktorja vnovič postavil Antona Grebenca, na ključna vodilna mesta pa ljudi, ki so že pred odhodom Matjaša strokovno in odgovorno opravljali svoje naloge. »Eurotek ima odlično ekipo strokovnjakov, tako komercialistov, prometnikov kot logistov in zalednih služb, ki jih takšno podjetje potrebuje. Spreminjamo in krepimo tudi ekipe voznikov, katerih ključne vstopne točke k nam pa so odgovornost, spoštljivost in odnos do dela ter strank. Če bi imeli nekaj deset tovornjakov več, bi bili vsi zasedeni. Vendar pa podjetje trenutno še ni stabilno in težimo predvsem k urejenosti in stabilnosti,« pravi Bradač.
Eurotek, ki je nekoliko spremenil tudi znak svoje blagovne znamke, je v zadnjem letu posodobil vozni park, saj je skoraj polovica tovornjakov od 200 nova, je pa Bradač priznal, da je bilo sprva denar za nakupe tovornjakov, pri čemer vsak stane 85 tisočakov, s prikolicami pa polovico več, pri bankah zaradi nezaupanja zelo težko dobiti.
Posodobitev voznega parka je prinesla takojšnji učinek, 15-odstotni prihranek pri stroških za gorivo in vzdrževanje, kar pri dveh milijonih prevoženih kilometrov na mesec ni zanemarljivo. Podjetje je iz svojih dejavnosti izločilo servisne delavnice in jih preneslo na novomeški STV Plus, kamor so prezaposlili 30 delavcev. STV Plus, ki je tudi v Bradačevi lasti, 24 ur na dan skrbi za ves vozni park Euroteka, s čimer se Eurotek lahko osredotoča na svojo osnovno dejavnost – cestni tovorni promet.
Najprej optimizacija poslovanja
Trebanjski mednarodni prevoznik samo še slabo petino posla opravi v Sloveniji, preostalo po Evropi. Slabi dve tretjini prihodkov ustvari s prevozi s ponjavami, petino pomenijo prevozi goriv in kemičnih snovi s cisternami, petino pa prevozi avtomobilov. Letos naj bi ustvarili okoli 23 milijonov evrov celotnih prihodkov, o rasti v prihodnjih letih se še ne hvalijo, saj jim je prioriteta stabilizirati poslovanje in zmanjšati stroške. Bradač pravi, da »ni pomemben samo promet, temveč rezultat pod črto. Pomembno je, da nismo več v rdečih številkah. Podjetje je pet let pred prevzemom kljub velikemu obsegu poslovanja ustvarjalo izgubo, saj ga je lastnik izčrpal in skoraj pahnil v stečaj. Šele ko bo podjetje nekaj let zapored poslovalo z dobičkom, bomo lahko razmišljali, kako naprej,« poudarja Bradač. Po njegovem scenariju bi bilo idealno, če bi podjetje sčasoma prevzeli za to zainteresirani in odgovorni zaposleni.
Poleg prihodkov od prevozov nekaj zaslužijo s pretovarjanjem in skladiščenjem blaga za logistične naročnike, pri čemer naročila in povpraševanje rastejo. Zato že razmišljajo o dodatni gradnji skladiščnih prostorov na lastnih zemljiščih.
Bradač meni, da so odgovorni sodelavci ključnega pomena za rešitev podjetja iz krize. Vodje so imeli od marca lani, ko je večinski delež prevzel Bradač, leto dni časa za spremembo organizacijske kulture, kar je pomenilo predvsem jasno medsebojno komunikacijo, prevzem odgovornosti in pooblastil. To so dosegli.
»Opolnomočili smo ljudi in izkoristili njihov potencial. Ključ uspeha je, da postaviš prave ljudi na prava mesta in jim daš odgovorne naloge,« pravi Bradač, ki uvaja sistemske spremembe, ki pa še vedno omogočajo veliko fleksibilnost podjetja. Zaposlili so tudi dva mlada strokovnjaka, v okviru prve zaposlitve po končani fakulteti za logistiko.
Vsega ne moreš imeti v svojih rokah
»Mladi so tu, da nas, starejše, tiščijo naprej in da se skupaj učimo, najboljša kombinacija je praksa in teorija, le doumeti moramo to. Zaupati jim je treba in dopustiti, da kdaj naredijo tudi napako. Tako se bodo hitreje razvijali,« meni Bradač, ki pravi, da sta jasna organizacijska struktura in prenašanje odgovornosti na vodje pri tako velikem podjetju nujna. »Po 20-letnem delu v podjetništvu mislim, da podjetje lahko deluje kot neke vrste družina, dokler nima več kot 50 zaposlenih; seveda je to delno odvisno tudi od panoge podjetja. Nato moraš naloge, pristojnosti in odgovornosti prenašati na sodelavce. Ne nazadnje so me delegiranja in vodenja učili že leta 1984, ko sem vstopil v kadetsko šolo za miličnike,« pove nasmejani Bradač, ki je sicer že upokojen, vendar pa je vsak dan v tesni komunikaciji z vodji podjetij, katerih lastnik je. V njegovi mreži podjetij so namreč med večjimi še GSV, Ekos, AC Vovk in STV Plus.
Zelo pomembno je bilo tudi, da je za dve stotniji voznikov postavil vodjo voznikov oziroma koordinatorja, ki jim pomaga pri reševanju dnevnih težav. »Ker je tudi sam voznik, pozna njihove dnevne izzive, njihovo delo, razmišljanje, potrebe. Njihove težave rešuje v sodelovanju s pristojnimi službami v podjetju, s čimer smo dosegli, da se rešujejo hitro in učinkovito, pri voznikih pa smo dosegli ponovno zaupanje in lojalnost, ki so ju pri prejšnjem lastniku izgubili. Zdaj se nam ne dogaja več, da na primer voznik kliče iz tujine, ker noče sprejeti tovora, ali pa iz osebnih interesov izsiljuje in zadržuje tovor ter povzroča škodo,« opisuje Bradač. Eurotekovi vozniki v tretjinskem deležu prihajajo tudi iz bližnjih južnih držav, saj družba zagotavlja prevoze vse dni v letu. Tako so lahko vozniki določenih držav in veroizpovedi na praznične dni doma in delajo tedaj, ko praznujejo njihovi kolegi od drugod. Največ vozijo v Francijo, Nemčijo, Španijo, Italijo, države Beneluksa pa na Slovaško in Češko, občasno tudi v Anglijo, vse do Škotske. Svoje partnersko podjetje imajo tudi v Carigradu, kjer imajo že 40 svojih kompozicij.