Janez Krajnc, direktor družinskega podjetja KGS Krajnc, prihaja iz Lenarta v Slovenskih goricah. Krajnc je svojo podjetniško zgodbo začel pisati že v letu 1983, razvoj in rast podjetja, ki letno ustvarja poldrugi milijon evrov prihodkov in v katerem dela tudi njegov sin, pa sta prispevala k temu, da so se leta 2007 iz s. p. preoblikovali v d. o. o. Pred leti je podjetje kupilo kmetijsko podjetje ŽIPO Lenart.
Podjetji se ukvarjata predvsem s kmetijstvom, kar jim prinaša največji delež prihodkov, ter predelavo lesa v drva in lesne sekance. V podjetjih trenutno zaposlujejo 21 ljudi.
Prednosti mladih
Podjetje se s prihodom mlade generacije še bolj poglobljeno ukvarja z raziskavami in razvojem. Tesno sodelujejo tudi z mariborsko fakulteto za kmetijstvo. Za razvoj novih produktov in pristopov skrbi tudi sin Mitja Krajnc, ki je doktoriral na področju strojništva. Pred časom so v KGS Krajnc začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo pod blagovno znamko Lenabox. Pšenico za slamo pridelujejo na svojih domačih poljih. Večino izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico. Biomaso tržijo večinoma v širšem lokalnem okolju, dobavljajo pa tudi sekance za daljinsko ogrevanje celotnega Lenarta.
Čeprav je Slovenija sprejela strategijo razvoja lesne verige in junija lani ustanovila direktorat za lesarstvo, Krajnc meni, da to še nima neposrednega učinka na slovensko lesno branžo. Po njegovem mnenju država še vedno preveč zlahka dopušča izvoz najboljšega lesa v tujino, kar ne daje veliko upanja za to, da se bo lesarstvo v Sloveniji prihodnjih nekaj deset let pobralo.
Med nominiranci je tudi Štefan Pavlinjek, direktor podjetja ROTO group. V skupini deluje 14 podjetij, ki naj bi letos skupaj ustvarila 40 milijonov evrov prihodkov, zaposlujejo pa 360 ljudi. Družinsko podjetje ROTO Pavlinjek je letos kot prvo slovensko podjetje dobilo evropsko nagrado za družinsko podjetje. ROTO je pionir na tem področju in vodilni evropski proizvajalec polietilenskih izdelkov v Evropi; ima čez 60 let izkušenj in družinske tradicije. Ustvarijo več kot 4000 različnih izdelkov na leto, vse do volumna 25 kubičnih metrov, ki jih prodajajo v 52 držav po vsem svetu. Slabo leto dni po nakupu so proizvodni prostori v nekdanjem objektu Seaway Yachts v Puconcih, kjer izdelujejo plovila, čistilne naprave, lovilce maščob in rezervoarje, povsem zasedeni.
Pavlinjek, ki je bil dolgoletni predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je nezadovoljen, ker se vlada sploh ne zaveda pomena gospodarstva, predvsem tistega dela, ki ustvarja visoko dodano vrednost. Ob tem pa opozarja na njeno lahkotnost pri popuščanju zahtevam javnega sektorja. »Če vlada ne bo podpirala gospodarstva, je ogrožen tudi javni sektor,« opozarja.
Delavnost in inovativnost sta ljubljanskega podjetnika Romana Pirnarja od kovinostiskarstva, ki ga je prevzel po očetu, prek kovinopasarstva in izdelovanja ograj ter stopnišč pripeljali do izdelovanja unikatnih aluminijastih vrat. Družinsko podjetje, ki se je v skoraj petdesetih letih delovanja zaradi inovativnosti in unikatnosti utrdilo predvsem na tujih trgih, se je pred slabimi desetimi leti s proizvodnjo razširilo še v BiH.
Skupaj zaposlujejo 150 sodelavcev ter imajo 20 stalnih zunanjih sodelavcev, letošnje leto bodo zaokrožili z okoli 22 milijoni evrov prihodkov. Večino prihodkov ustvarijo v Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji, vse bolj povečujejo prodajo v Franciji in Angliji, prodajati so začeli tudi v ZDA.
Vrata in selitev kot prelomnica
Pirnar za prelomno v razvoju družinskega podjetja označuje prav odločitev, da začnejo izdelovati unikatna aluminijasta vrata. Leta 2007, ko so se že začeli kazati prvi znaki globalne gospodarske krize, je želel postaviti večje proizvodne prostore v Ljubljani, a se mu je zdel nakup pet tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča, za katerega naj bi odštel 220 evrov na kvadratni meter, neizvedljiv, zato se je odločil za postavitev proizvodnje v BiH.
Tako proizvodnja ključnih delov za vrata poteka tam, za končne izdelke in predvsem za razvoj pa skrbijo v Sloveniji. Razvoj podjetja zadnja leta močno podpirata tudi sinova Gašper in Anže, ki sta se tudi zato odločila za študij strojništva.
»Raznolika ekipa strokovnjakov, ki jim imamo, je najboljše zagotovilo za trajnostni razvoj podjetja. Znanje in izkušnje nam omogočajo, da izpeljemo vse faze procesa, od zamisli do izdelka. Idej nam nikoli ne zmanjka in gremo v korak z razvojem tehnologije. Prednosti digitalizacije dobro izkoriščamo in jih vpenjamo v svoje delo in izdelke,« poudarja Pirnar, ki se pri financiranju rasti podjetja ne opira na državo.