Digitalni svet se s svetlobno hitrostjo vpija v vse pore družbe, kar pomeni, da se mu morajo še hitreje kot potrošniki prilagajati podjetja. Digitalizacija poslovnih procesov bo zato na trg dela bistveno učinkovala že v prihodnjih petih letih, s čimer bo postala tudi kritični dejavnik uspeha podjetij, napoveduje stroka.
Do leta 2025 naj bi tako šest od desetih mladih delalo v poklicih, ki jih danes sploh še ne poznamo, meni Miro Smrekar, direktor kadrovske agencije Adecco. Je pa jasno, da bodo vsi ti poklici zahtevali določeno stopnjo digitalnih veščin, obenem pa tudi sposobnost prilagajanja spremembam, empatijo, medkulturne veščine, odlične komunikacijske sposobnost in sposobnost dela v timu.
Vrsta poklicev, ki jih poznamo danes, v prihodnje ne bo več obstajala, številke, ki jih bo to potegnilo za sabo, pa bomo šteli v milijonih, pravi Smrekar. Po napovedih bo namreč do leta 2030 kar 40 milijonov visoko usposobljenih delavcev premalo, na drugi strani pa 95 milijonov nizko izurjenih delavcev preveč. Tehnološke spremembe bodo vplivale na nove segmente trga dela in na 250 milijonov delavcev po vsem svetu.
»Odgovornost zaposlovalcev bo prilagoditi svoje zaposlene tem spremembam. Da bi se pripravili na to neskladje, bo potreben razvoj in negovanje talenta. Izobrazba in prekvalifikacije so glavni način za reševanje tega problema in vzdrževanje gospodarskega razvoja,« pojasnjuje Smrekar.
Delodajalci bodo morali še bolj zaupati
Na to temo je pred dnevi na profesionalni spletni platformi Linkedin blog objavil svoj prispevek tudi Robert Trnovec, generalni direktor Microsofta Slovenija in Albanija. Zapisal je, da digitalizacija pomeni velike strateške premike podjetij, ob katerih pa bodo ta uspešna le, če bodo znala spremeniti svojo kulturo. »Nešteto projektov in pobud je ostalo v vzvratnem ogledalu preprosto zato, ker jih zaposleni niso vzeli za svoje. Nič drugače ne drži niti za digitalno preobrazbo, ki je po mojem mnenju celo bolj odvisna od zavzetosti in podpore zaposlenih in vodstva,« je prepričan. Ob tem je omenil nekaj primerov iz prakse, med drugim nekaj povsem osnovnih, denimo odpor fizičnih trgovcev do vzpostavitve spletne trgovine, saj zaposleni menijo, da bodo s tem (finančno) prikrajšani.
Zato je naloga zaposlovalcev, da zaposlene motivirajo, jim omogočijo dostop do družbenih omrežij in aplikacij, s čimer bodo dobili možnost, da v digitalnem svetu postanejo samoiniciativni in inovativni pri iskanju poslovnih rešitev.
»Moč odločanja je treba prenesti nižje v verigi in obenem vpliv na poslovanje podjetja razpršiti, da lahko usmeritve oblikujejo tudi zaposleni,« trdi Trnovec, ki zato ključ uspeha pri digitalizaciji poslovnih procesov v podjetjih vidi v zaupanju zaposlenih. Ti bodo namreč iste cilje kot danes v prihodnje dosegali na drugačen način, delali bodo drugače in pri svojem delu potrebovali vsaj osnovne digitalne veščine, se strinja Smrekar, ki sicer največje spremembe napoveduje na področju naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike ter zdravstvene oskrbe.
Ne le podjetja, ključno vlogo ima tudi država
Temu bodo morali slediti tudi izobraževalni sistemi. Podjetja že danes potrebujejo zaposlene s specifičnimi znanji, tehnološka proizvodnja pa te potrebe že zdaj težko zapolni. »Prilagajati se morajo hitrim spremembam na trgu; da bi ostala konkurenčna, uvajajo nove izdelke, zato so potrebna znanja vedno zahtevnejša, hkrati pa povsem prilagojena potrebam v podjetju,« pojasnjuje Smrekar in dodaja, da bo zato študij mladim moral dati več konkurenčnih znanj, s katerimi bodo lahko začeli z delom brez dolgega uvajanja.
»K večjemu zaposlovanju mladih bi pripomoglo tudi tesnejše sodelovanje izobraževalnih ustanov s podjetji,« še eno nujno spremembo, po kateri sicer tudi delodajalci sami kličejo že skorajda desetletje, omeni Miro Smrekar.
A ne le delodajalci, pomembno vlogo pri digitalizaciji imajo tudi države. Te morajo uvesti strategije za razvoj talentov, s poudarkom na t. i. zaposljivih veščinah. »Veliko držav v Evropi je izobrazilo strokovnjake, velikokrat z visoko stopnjo znanja, ki pa ne ustrezajo potrebam gospodarstva. Države morajo razmisliti o zaposljivosti talentov, njihovo razvijanje pa mora biti usklajeno s potrebami gospodarstva,« o še eni temi, ki je prav tako že leta odprta tudi na trgu dela, pravijo v Adeccu.
Bitka za talente bo namreč v prihodnje postala še močnejša, Slovenija pa v tej tekmi trenutno zaseda 26. mesto med 109 državami, ki jih skupina Adecco razvršča glede na sposobnost ustvarjanja, privabljanja in zadrževanja talentov.
Najuspešnejši smo na področju strokovno-tehničnih sposobnosti kadrov, kar je za današnje gospodarstvo spodbudno, vendar terenska slika kaže, da je tovrstnih (kakovostnih) kadrov premalo, zato bi morala država še bolj spodbujati poklicno izobraževanje, svetujejo v Adeccu.
