»Smrad ostaja. Kljub obljubam, da se bomo te nadloge, ki nam že leta uničuje življenje, znebili, ni nič bolje,« nam je zaupala Simona Demšar, ena od stanovalk naselja Spodnji Plavž, ki leži pod jeseniško deponijo Mala Mežakla. V zadnjem času se smrad, kot ugotavljajo oškodovani prebivalci, širi predvsem od komunalnih odpadkov, ki čakajo na mehansko in biološko obdelavo v Centru za ravnanje z odpadki (CERO) Mala Mežakla. Da bi jih brez obdelovanja odložili na deponijo, namreč ni več dovoljeno.
Kup ni nič manjši in nič manj ne zaudarja
Na začetku oktobra, ko je podjetje Ekogor, koncesionar za tovrstno obdelavo odpadkov, pripravilo dan odprtih vrat, se je direktor podjetja Ivan Hrženjak bližnjim prebivalcem za neprijetne vonjave opravičil. Obljubil jim je, da bo čez kakšen mesec bolje, saj naj bi v polni meri začel delovati objekt, ki je bil tik pred poskusnim delovanjem in tehničnim pregledom. A mesec kasneje se kup mehansko, ne pa tudi biološko obdelanih odpadkov še ni zmanjšal.
Prizadeti občani si situacijo na odlagališču pogosto ogledajo na lastne oči, saj zagotovilom pristojnih ne verjamejo več. Tako je Demšarjeva pred nedavnim ugotovila, da so boksi za biološko stabilizacijo, ki naj bi bili prekriti s folijo in naj bi vanje dovajali zrak ter s tem opravljali biološko predelavo, odprti celo po več dni. »Po štirih tednih biološke predelave naj bi nastala snov, podobna zemlji, s katero bi potem prekrivali stari del deponije. Bila naj bi brez vonja, vendar grozno smrdi,« je ogorčena. Namesto da bi smrad pojenjal, so ga v zadnjih dneh zavohali celo v kamnolomu Podmežakla. Eden od jeznih Jeseničanov je zato na družbeno omrežje, kjer se je oblikovala posebna skupina za boj proti smradu z deponije, zapisal: »Očitno bomo morali spremeniti slogan iz Mesto jekla in cvetja v Mesto smetišča in smradu. Fuj jih bodi,« je okaral pristojne.
Prepuščeni »dinamiki državnih organov«
Kaj se je zgodilo z obljubami, smo povprašali v podjetje Ekogor, ki je hčerinsko podjetje in v stoodstotni lasti ljubljanskega Publicusa. Odgovorili so nam kar iz slednjega: »Po dnevu odprtih vrat smo nadaljevali zastavljene aktivnosti, da bi pridobili odločbo o odreditvi poskusnega obratovanja. Projektanti so pripravili vso potrebno dokumentacijo in vložili vlogo za izvedbo tehničnega pregleda. V tem trenutku smo prepuščeni dinamiki presojanja in odločanja pristojnih državnih organov,« je zapisal tehnolog Gregor Kranjec.
»V objektu za biološko obdelavo odpadkov že izvajamo proces biostabilizacije tako imenovane težke frakcije, ki ostane po mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. Ugotoviti želimo, kako učinkoviti so ti procesi in kako bi jih lahko s pomočjo uporabljene tehnologije še izboljšali. Zunanji pooblaščeni izvajalec je zato opravil prva vzorčenja snovi, ki nastane po biološki obdelavi odpadkov, vendar rezultate še čakamo.« Dodal je še, da poskušajo biti pri prekrivanju težke frakcije s folijo čim doslednejši.
Smrad močno vpliva na življenje prebivalcev naselja pod kupi čakajočih odpadkov. Že skoraj desetletje jim onemogoča zračenje stanovanj in opravila okoli hiše. Opeharjene pa se počutijo tudi takrat, ko jih v službi ali na kakšnem družabnem dogodki prijatelji ali znanci prijazno opomnijo, da »po kislem« zaudarjajo celo njihova oblačila.
»Radi bi samo čist zrak in nič drugega. In da bi se do nas, ki živimo v smradu, pristojni vedli človeško,« ves čas ponavlja Demšarjeva. V zameno za pritožbe pa so prebivalci Spodnjega Plavža tudi tokrat dobili novo obljubo: »Biološko obdelavo navedenih odpadkov bomo začeli po izdaji odločbe o odreditvi poskusnega obratovanja. Kar zadeva emisije smradu, vsaj z naše strani, bodo takšne, da ne bodo povzročale čezmernega obremenjevanja okolja,« je v pojasnilu zapisal Kranjec.