Mestna občina Ljubljana in država že dolgo nista bili v tako hudem sporu kot pri vprašanju obdelave biološko razgradljivih odpadkov. V ministrstvu za okolje in prostor občino opozarjajo, da bi morali obdelavo prepustiti trgu, medtem ko na magistratu vztrajajo, da morata biti tako kot zbiranje tudi obdelava biološko razgradljivih odpadkov javni službi, ki ju izvaja njihovo podjetje Snaga. Strani sta si trenutno tako daleč, da ni mogoče izključiti niti pravdanja na sodišču.
Če se bo to zgodilo, razsodba ne bo lahka, saj je področje ravnanja z odpadki tako zakonsko kot tudi v praksi slabo urejeno, na kar je že pred leti opozorilo tudi računsko sodišče. V zakonu sicer nikjer ni eksplicitno navedeno, da bi bila obdelava biološko razgradljivih odpadkov del javne gospodarske službe, tako kot sta obdelava mešanih komunalnih odpadkov in zbiranje vseh vrst odpadkov. Vendar je vlada po drugi strani z uredbami opredelila pogoje za izvajanje obdelave biološko razgradljivih odpadkov, in to po tolmačenju občine lahko pomeni samo to, da je obdelavo opredelila kot občinsko gospodarsko javno službo.
»Tudi to, da je vlada obdelavo mešanih komunalnih odpadkov opredelila kot javno službo, še ne pomeni, da je lahko zgolj obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem javna služba, niti ne pomeni, da obdelava biološko razgradljivih komunalnih odpadkov ni javna služba,« z magistrata sporočajo okoljskemu ministrstvu.
Milijone v regijske centre, ki jih sedaj rušijo
Če ob strani pustimo zakonodajni vidik, obstaja več argumentov, zakaj se zdi nejevolja občine upravičena. Lani je na Barju začel delovati Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO), kjer so tako kot v preostalih – sicer manjših – šest centrov po Sloveniji investirali tudi v tehnologijo za predelavo biološko razgradljivih odpadkov. Centri so nastajali pod budnim očesom in z blagoslovom tako ministrstva za okolje kot vladne službe za kohezijsko politiko.
»Sedaj pa se nam bo z vztrajanjem pri ločitvi obdelave bioloških odpadkov porušil ves sistem. Predvideli smo namreč, da se bo količina ločeno zbranih odpadkov še povečevala in da bo tudi bioloških odpadkov čez nekaj let več. Zato smo temu tudi prilagodili kapacitete. Na tak način bi tudi nadomestili zmanjšanje količine mešanih komunalnih odpadkov. Če ta krog ne bo sklenjen, potem dejansko lahko ostane center neizkoriščen,« opozarja Janko Kramžar, direktor Snage, ki upravlja RCERO.
Skoraj 155 milijonov evrov vredni RCERO je z 78 milijoni evrov podprla Evropska unija, ki pričakuje tudi rezultate na področju obdelave odpadkov. »Kaj se bo zgodilo, če teh ciljev zaradi takih stališč države ne bomo izpolnili? Bomo dobili zahtevke za vračilo evropskih sredstev?« se sprašuje Kramžar. Župan Zoran Janković je državi zato že zažugal, da bo v tem primeru evropska sredstva morala vračati sama. Poleg morebitnega neizpolnjevanja ciljev iz pogodb o evropskem sofinanciranju se odpira še eno vprašanje, ki bi lahko pritegnilo pozornost Bruslja.
Če okoljsko ministrstvo oziroma vlada obdelave biološko razgradljivih odpadkov ne prepoznata kot gospodarsko javno službo, to pomeni, da so z javnimi sredstvi na Barju financirali infrastrukturo, kjer se opravlja tržna dejavnost. »Takrat pa se poleg namenskosti investicije utegne kot odločilno odpreti vprašanje nedovoljene državne pomoči,« opozarjajo v ljubljanski občini.
V okoljskem ministrstvu medtem kot edini argument, zakaj tudi obdelave biološko razgradljivih odpadkov ne opredelijo kot občinsko gospodarsko javno službo, navajajo, da »če je mogoče določeno dejavnost izvajati na trgu, država nima razloga, da bi to urejala kot javno službo.« Čeprav bodo spreminjali tako krovni zakon o varstvu okolja kot podzakonske akte, je iz njihovih pojasnil težko pričakovati, da se bo na tem področju kaj spremenilo. Vztrajajo namreč, da je naprav, ki obdelujejo biološko razgradljive odpadke, dovolj in da v zadnjih petih letih niso zaznali večjih težav pri izvajanju obdelave bioloških odpadkov, razen »morda v nekaterih primerih zaradi neprijetnih vonjav«.
V ministrstvu priznavajo, da je ljubljanski primer najbolj izpostavljen in glede na zelo veliko naložbo v RCERO tudi najbolj pereč, vendar ima tudi več drugih občin svoje odloke o ravnanju z odpadki neusklajene z zakonodajo, zato napovedujejo, da bodo podobno ravnali tudi v drugih primerih.
Bodo Ljubljančani odpadke vozili v Prekmurje?
Čeprav se zdijo zaradi takega stališča težave z Brusljem zelo konkretne, si v ministrstvu zaradi tega ne belijo glave. Pravijo, da zanje ni sporno, če se v RCERO izvaja tudi dejavnost obdelave biološko razgradljivih komunalnih odpadkov, če to ni v nasprotju z občinskim odlokom in z veljavnimi predpisi, ki urejajo odpadke. Ker je bilo že v času načrtovanja in gradnje RCERO jasno, da obdelava biološko razgradljivih odpadkov ne more biti gospodarska javna služba, je po njihovem birokratskem mnenju stvar Snage in občin lastnic centra, da zagotovijo »ustrezno izkoriščenost zgrajene infrastrukture v skladu z veljavnimi predpisi«.
»Sploh si ne znam predstavljati, kako bi tak sistem deloval. Mi moramo zagotoviti zbiranje bioloških odpadkov, saj je to javna služba, potem pa bi te odpadke prepustili trgu. Kako se bo oblikovala cena? Se bo lahko vsak posameznik odločil, komu naj potem predamo te odpadke?« se sprašuje Kramžar. Opozarja na še en nesmisel: »Vsaka občina bi morala objaviti razpis za obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in iskati najugodnejšega ponudnika, čeprav ima svoje podjetje, ki se s tem ukvarja. Snaga bi morala konkurirati bioplinarnam in kompostarnam za najugodnejšo ponudbo in če ne bi bila uspešna, bi namesto na Barje te odpadke recimo vozila v Prekmurje.«
