Evropsko sodišče naj bi predvidoma v petek objavilo do ECB precej kritično poročilo, do katerega so se še pred objavo dokopali v Süddeutsche Zeitung. Revizorji namreč ugotavljajo, da ima centralna banka, ki bedi nad 129 največjimi evropskimi bankami, premalo nadzora pri izvajanju pregledov na terenu in pri sestavi nadzorniških skupin. ECB, ki je za namene nadzora velikih bank zaposlila okoli 1000 ljudi, revizorji očitajo, da njeni ljudje sodelujejo le v osmih odstotkih vseh nadzorov v konkretnih bankah na terenu in da vodijo le 12 odstotkov vseh tovrstnih nadzorov.
Nacionalni nadzorniki naj bi onemogočali nadzor
Razumljivo je sicer, da gre za dolgoročen proces in da je nemogoče pričakovati, da bi poenoten nadzor zaživel brez porodnih krčev, vendar nekatere ugotovitve evropskega računskega sodišča pričajo o precej globokih težavah. Evropsko računsko sodišče med drugim namreč ugotavlja, da je sodelovanje med ECB in nacionalnimi nadzorniki vse prej kot zgledno. Nacionalni nadzorniki naj bi, po domače povedano, centralnemu nadzoru nagajali oziroma nadzor celo onemogočali, je razumeti zapise nemškega časnika. Poleg tega nacionalni nadzorniki naj ne bi bili dovolj kakovostni oziroma naj bi bili preobremenjeni, hkrati pa še nepripravljeni na dodatno izobraževanje. Kar polovica vodij nadzorov naj bi se lani izognila vsem izobraževalnim seminarjem, namenjenim prav nadzoru bank. Na ECB tudi letos potekajo seminarji za izobraževanje nacionalnih nadzornikov. Koliko se jih ti udeležujejo letos, ni znano.
ECB dosegla številne popravke
Med revizorji in ECB naj bi po poročanju nemškega časnika izbruhnila prava mala vojna. V Frankfurtu naj bi bili s preliminarnim poročilom izjemno nezadovoljni in naj bi od evropskega računskega sodišča zahtevali številne popravke. Revizorji pa naj bi se pritoževali, da v Frankfurtu niso bili najbolj kooperativni pri dostavljanju informacij. V ECB so včeraj za Dnevnik pojasnili, da so z evropskim računskim sodiščem v celoti sodelovali in da so revizorjem posredovali vse podatke in dokumente, ki so jih ti potrebovali za to, da bi ocenili operativno učinkovitost menedžmenta ECB. »V ECB bi bili hvaležni, če bi preliminarna opažanja bolje zajela dosežke pri vzpostavitvi enotnega nadzornega mehanizma,« so še dejali v Frankfurtu. Razumeti je, da jih je najbolj zmotil na splošno kritičen ton poročila po komaj de facto leto dni delujočega sistema nadzora, ki ga je banka vzpostavljala sredi krize in v veliki naglici. V Frankfurtu sicer načrtujejo kadrovsko in še dodatno okrepitev nadzorniške funkcije.
Na evropskem računskem sodišču včeraj poročanja nemškega časnika niso želeli komentirati. Dejali so le, da »gre za preliminarni osnutek poročila, ki je lahko med revizijskim postopkom še spremenjen«. V nemškem časniku namigujejo, da je ECB uspelo zaključno poročilo sicer močno omiliti.
