Zaradi senzacionalnih izjav, med drugim tudi o protekcionističnih reformah, je izvolitev Trumpa vnesla negotovost na kapitalske trge, saj se ne ve, kaj njegova zmaga pomeni za ameriško in svetovno gospodarstvo. Skupno vsem tovrstnim pojavom (brexit, izvolitev Trumpa…) je, da delujejo proti povečevanju globalizacije, kar ima zaradi negativnega vpliva na bogastvo narodov lahko negativen vpliv na kapitalske trge. Posledično so ameriške terminske pogodbe takoj po volitvah nakazovale na skoraj 6-odstotno znižanje tečajev ameriških delnic. Hkrati se je zahtevana donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic zaradi pričakovanj o nižji prihodnji gospodarski rasti znižala s skoraj 1,9 odstotka na 1,7 odstotka, kar je znižalo tudi vrednost dolarja glede na evro. Še slabše se je zaradi strahu o spremembi trgovinskih sporazumov (denimo NAFTA) godilo mehiškemu pesu, ki je proti dolarju v nekaj urah izgubil približno 12 odstotkov vrednosti.

Da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in da so čustvene reakcije vlagateljev velikokrat zgolj odlična nakupna priložnost, se je pokazalo v nadaljnjem trgovanju. Ameriški predsednik – ne glede na to, koliko se o tem piše in razpravlja – ima namreč omejeno moč in praktično samo potrjuje ekonomsko politiko, ki jo določa kongres. Hkrati so se kapitalski trgi od bombastičnih predvolilnih izjav po spravljivem tonu, ki je bil opazen ob Trumpovem rokovanju s Hillary Clinton, usmerili k napovedani ekonomski politiki za okrevanje največjega gospodarstva. Ta predvideva povečanje investicij v infrastrukturo, višje javne izdatke za vojaške namene in znižanje davkov za podjetja, ki so s 35-odstotno davčno stopnjo pred raznimi olajšavami med najvišjimi v razvitem svetu. Hkrati bi izjemno pozitiven učinek na ameriško gospodarstvo imel enkratni 10-odstotni davek za priliv v tujini ustvarjenih preteklih dobičkov ameriških družb, ocenjenih na približno 2.000 milijard dolarjev, nazaj v ZDA, pa tudi manjša regulacija, posebno v finančnem sektorju. Posledično so bile ameriške delnice, ki so dan po volitvah kljub klavrnemu začetku končale v dolarjih dober odstotek višje, zmagovalke preteklega tedna. Po donosnosti so skladno z zapisanim poleg biotehnoloških delnic, ki bodo pod Trumpom manj na udaru pri postavljanju cen zdravil, med drugim pozitivno izstopale finančne in industrijske delnice ter delnice jeklarjev.

Pričakovanja o višji gospodarski rasti in posledičnem dvigu inflacijskih pričakovanj ter hitrejšem dvigovanju ključne obrestne mere pod republikanskim predsednikom in senatom so v nadaljevanju tedna dvignila tečaj ameriškega dolarja glede na evro proti 1,08 in zahtevano donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic proti 2,2 odstotka, oboje na 10-mesečni vrh. Premik pri obrestnih merah se je zgodil tudi v evrskem območju: zahtevana donosnost 10-letnih nemških državnih obveznic, ki je bila še pred mesecem pri ničli, je v preteklem tednu zrasla, in sicer nad 0,3 odstotka.

Poraženec ameriških predsedniških volitev so bili nedvomno trgi v razvoju. Višje obrestne mere v ZDA v kombinaciji z močnejšim ameriškim dolarjem, kar navadno ustvarja pritisk na surovine in s tem na surovinske države in trge v razvoju, povzročajo umik dela kapitala s trgov v razvoju v razviti svet in posledično kratkoročne prodajne pritiske zaradi selitve t. i. vročega kapitala. Hkrati bi na gospodarstva razvijajočih se trgov dodatno negativno vplivali tudi morebitni protekcionistični ukrepi pri omejevanju uvoza v ZDA.