Ponudba ekstra deviškega oljčnega olja je pri nas še vedno manjša od povpraševanja. Večina oljkarjev zaloge razproda vnaprej, mimo polic trgovskih centrov. Trenutno je za liter slovenskega ekstra deviškega olja treba odšteti okoli 15 evrov. Povprečna proizvodna cena naj bi bila po podatkih ministrstva za kmetijstvo od 10 do 12 evrov.
V Goriških brdih in Vipavski dolini s takšno ceno ne morejo preživeti, pravijo oljkarji. Italijanski strokovnjaki za kmetijstvo so izračunali, da je lastna cena za tako kvalitetno pridelano olje na severnem Primorskem kar 21 evrov. K tej številki je treba prišteti še prevoz do torklje, vseh je v Sloveniji okoli 30, in stiskanje oljk, ki stane od 20 do 23 centov za kilogram.
Oljčnega olja skoraj ni za prodajo
»Stroški za pridelavo oljk niso majhni. Svojega dela sploh ne obračunavamo. Imam več kot 100 dreves v bližini hiše, v njih pa 15 sort oljk. Tradicija pri nas je dolgoletna. Nekaj dreves je preživelo celo katastrofalno pozebo leta 1929. Za kakšne sorte gre, ne vem,« je pripovedoval Konrad Beltram - Korado iz Stare Gore v občini Renče - Vogrsko. »Pri nas vse delamo na oljčnem olju. Veliko ga razdam sorodnikom in prijateljem. Kupiti ga skoraj ni mogoče. Posadil sem nekaj novih sort, in sicer na mestu, kjer so včasih rasle breskve. Te oljke še ne rodijo. Bo kar držal pregovor, da trte sadimo za sinove, oljke pa za vnuke,« nas poduči Korado, ki pogosto priskoči na pomoč pri obiranju oljk tudi prijateljem.
Tako bližnjemu sosedu Vladu Uršiču, ki ima na dveh lokacijah okoli hiše 130 oljk. »S Koradom se o marsičem pogovoriva, hodiva na izobraževanja, obiskujeva sejme. Seveda tudi jaz njemu priskočim na pomoč pri obiranju oljk. Letos sva se skupaj s še enim sosedom uspešno spopadla z oljčno muho,« pove Uršič. Doda: »Skupinsko zatiranje oljčne muhe so predlagali na novogoriškem kmetijsko gozdarskem zavodu. Poslušali smo jih in uspelo nam je. Letina je normalna, celo boljša od lanske. Olje je tudi kvalitetno. Oljke so bile zelo mesnate. Oljke sem trikrat odpeljal na stiskanje v biotehniško šolo v Šempeter pri Gorici,« je še dodal Uršič, ki je bil pred leti tudi predsednik Goriškega oljkarskega društva, na mednarodnem ocenjevanju v Splitu pa letos prejel eno najvišjih priznanj za ekstra deviško olje.
Rekord šempetrske torklje
Davorin Bratina, zaposlen na posestvu biotehniške šole v Šempetru pri Gorici in eden izmed trojice, ki skrbijo za torkljo, je zadovoljen, kljub temu da od 22. oktobra delajo neprekinjeno. »Letos smo stisnili že več kot 50 ton oljk, kar je rekord. Pričakujemo, da bodo konca tedna k nam pripeljali še 10 ton oljk. Torklja, zmogljivost ima 250 kilogramov na uro, je postala premajhna in jo bo treba povečati. Nastajajo novi oljčniki, poleg tega pa že posajeni prihajajo v rodnost,« pripoveduje Bratina. »Tudi na šolskem posestvu imamo 180 oljk, starih od sedem do osem let, in 120 triletnih dreves, ki še ne rodijo. Olje v trgovini pri šoli prodajamo – po 14 evrov za liter.« Sicer pa imajo na biotehniški šoli tudi lastne vinograde, nasade kakijev in kivijev, pridelujejo pšenico, koruzo in krompir. »Dijaki tudi obirajo oljke, grozdje in sploh veliko sodelujejo. Na tak način opravljajo prakso,« še pove Bratina.