Piranski dnevi arhitekture (PDA) so mednarodna arhitekturna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. Vsako leto slišimo ali beremo o tem dogodku, pomembnem za slovensko strokovno in širšo javnost, a malokdo se zaveda, da PDA potekajo že od leta 1983. Pobudnik in dolgoletni predsednik organizacijskega odbora je bil arhitekt prof. Vojteh Ravnikar (1943–2010), soustanovitelji pa Anton Biloslav, Matjaž Garzarolli, Sonja Ana Hoyer, Ranko Novak, Boris Podrecca in Luciano Semerani. Od leta 2008 jo vodi in organizira generacija mlajših arhitektov.
Namen konference je ovrednotiti arhitekturne trende in predstaviti najbolj inovativne ideje arhitekturne in prostorske produkcije. PDA spodbujajo arhitekturo, ki na sodoben način spoštuje lokalni kontekst in podpira kulturno raznolikost ter oblikuje pozitivno prihodnost naše civilizacije. Na Piranskih dnevih je v vseh letih predavalo veliko svetovno priznanih arhitektov, mnogi med njimi so kasneje prejeli prestižne mednarodne arhitekturne nagrade, kot so Pritzkerjeva nagrada, evropska nagrada Miesa van der Roheja ali bienalni beneški arhitekturni lev.
Konferenco PDA vsako leto spremlja tudi vrsta arhitekturnih razstav. Med njimi je najpomembnejša mednarodna razstava za prestižno nagrado piranesi. Nagrada, imenovana po italijanskem umetniku iz 18. stoletja Giovanniju Battisti Piranesiju (1720–1778), čigar družina izvira iz Pirana, je bila prvič podeljena leta 1989. Nagrajuje najboljše arhitekturne realizacije, nastale v zadnjih dveh letih na območju osrednje Evrope in študentske projekte desetih evropskih arhitekturnih šol. Mednarodno žirijo sestavljajo vsakoletni predavatelji PDA konference.
Letošnje slovenske nominacije za piranesi 2016 je izbral slovenski selektor, arhitekt Aleksander S. Ostan: Kulturni center Federica Garcíe Lorce, Granada, Španija (Boris Bežan, Mara Partida, Héctor Mendoza, Mónica Juvera, MX-SI architectural studio), cerkev sv. Janeza Boska, Maribor (DANS arhitekti), Materinski dom Ljubljana (Jereb in Budja arhitekti), prenova Plečnikove hiše v Trnovem, Ljubljana (Arrea arhitekti), kapela in osnovna šola Alojzija Šuštarja, Ljubljana (Robert Dolinar).
Tema letošnje konference je »Površina arhitekturnega prostora«, o kateri arhitekt Jurij Kobe razmišlja takole: »Arhitekturni prostor je vedno nekaj snovnega: naj bo poln ali prazen, vedno ga občutimo s svojim telesom, s svojimi čutili. Čeprav se njegova pripoved razteza onkraj njegove fizične prisotnosti, ima nujno tudi svojo mejo, svojo površino. Kje je površina arhitekture? Je to površina njene fizične telesnosti? Je to le njena forma? Kaj je tisto, kar omejuje prostor arhitekture? Se površinskost današnjega časa zrcali tudi v arhitekturi? Je začela površina, ki je doslej prekrivala in – kar je še pomembneje – razkrivala vsebino, od nje odstopati? Je površina postala poglavitni nagovor arhitekture?« Odgovore nam bo skušala podati 19. novembra priznana zasedba arhitektov: Ramon Bosch in Bet Capdeferro, Carlo Cappai in Maria Alessandra Segantini, Adnan Harambašić, Francisco Mangado, Armando Ruinelli, Roland Winkler in Klaudia Ruck ter Lena Krušec in Tomaž Krušec.
