Britanski mediji, posebno tiskani in zlasti tabloidi, se od nekdaj radi naslajajo nad ljubezenskim življenjem članov kraljeve družine. Ko je mlada generacija kraljeve družine zrasla v moške in ženske, so se mediji manj osredotočali na ljubezensko življenje princa Williama, ki ni bilo kdo ve kako pestro, saj ga je Kate Middleton zapeljala že v prvem letniku univerze, pa veliko bolj na ljubezenske dogodivščine princa Harryja, ki je polnil medije tudi s svojimi drugimi pustolovščinami. Veliko jih je bilo, od kajenja marihuane do maškarade, na katero je prišel napravljen v nacističnega oficirja. Bil je črna ovca v kraljevi družini in upornik z razlogom, ki je šele v zadnjih nekaj letih razkril, kako zelo ga je prizadela tragična smrt matere Diane.
Kavalirski princ
Harry je kar sedem let hodil z lepo blondinko iz Zimbabveja Chelsy Davy in dve leti z angleško aristokratsko hčerjo, igralko, baletko in manekenko Cressido Bonas. O njiju ni nikoli, niti enkrat, govoril v javnosti. Zato je nenavadno, da je zdaj, po samo šestih mesecih dobivanja z ameriško igralko Meghan Markle, celo v pisni obliki priznal, da je njegovo dekle. Toliko bolj nenavadno, ker je to naredil v izjavi, kakršna še ni prišla z britanskega dvora. V izjavi se je izjemno kavalirsko postavil zanjo. Člani kraljeve družine skoraj nikoli ne komentirajo ničesar, kar o njih trdijo mediji.
»Princ se zaveda,« je rečeno v tej izjavi, »da obstaja znatno zanimanje za njegovo zasebno življenje. To mu nikoli ni bilo prijetno, a je poskušal dobiti debelo kožo Malokdaj se je odločil uradno ukrepati zaradi zelo rednih objav izmišljenih zgodb, napisanih o sebi, a prejšnji teden je bila prekoračena meja. Njegovo dekle Meghan Markle je bila predmet vala (besednih) zlorab in nadlegovanja. Del tega je bil zelo javen: klevetanje na naslovnici časopisa in rasistični podtoni v komentarjih«
Izjava našteva tudi medijsko obleganje njenega doma, poskuse reporterjev in fotografov, da bi nezakonito vstopili v njen dom, časopisne poskuse podkupovanja njenega nekdanjega fanta, bombardiranje vseh njenih prijateljev Vse to so klasične metode delovanja otoških tabloidov. »Princ je zaskrbljen za varnost gospodične Markle in grobo razočaran, ker je ne more zaščititi. Ni prav, da je gospodična Markle po samo nekaj mesecih razmerja z njim izpostavljena takšnemu viharju. Princ ve, da bodo komentatorji rekli, da je to cena, ki jo mora ona plačati, in da je vse to del igre. Princ se s tem odločno ne strinja. To ni igra. To sta njeno in njegovo življenje,« je še zapisano v tej nenavadni izjavi, ki se končuje s pozivom vsem tistim, ki se ukvarjajo s to zgodbo, naj postanejo in razmislijo, preden bodo povzročili še večjo škodo. In s pozivom k razumevanju tega, da je princ presodil, da mora o tem javno spregovoriti.
Zelo jezen in zaljubljen?
Ta izjava pove veliko nenapisanega. To, da je Harry zelo jezen, zelo zaljubljen in zelo zaskrbljen, da bi njuno razmerje zaradi cirkusa, ki ga je prineslo njej, razpadlo. Je končno, po večletnem letanju s cveta na cvet, vendarle našel dekle, s katero se vidi pred oltarjem? Simpatičnega zresnjenega, a še vedno zabavnega visokega (189 centimetrov) rdečelasega princa Harryja so otoški mediji že razglasili za moško različico Bridget Jones, ko se je okoli svojega tridesetega rojstnega dne stričevsko raznežen zaradi princa Georgea razgovoril o tem, kako zelo si želi imeti otroke in družino, in namignil na to, da jih nima imeti s kom.
Zdaj, ko je morda našel žensko, s katero si to želi, pa gre desničarskim tabloidom vse v nos. Odkrito to, da je 35-letna Meghan tri leta starejša, da je (kot Wallis Simpson) ameriška ločenka (poročena je bila z mladostno ljubeznijo), da je »nesramežljiva« igralka (v odlični ameriški TV-seriji Nepremagljivi dvojec je bila nekajkrat v spodnjem perilu in se ljubila na delovnem mestu). Prikrito pa jih očitno najbolj moti to, da bi imeli njuni mali princeske in princi temnopolto babico. Meghan je, kot bi rekli v ZDA, dvojne rase: njen oče je belec, njena mati temnopolta afriška Američanka. Ena od dvornih dopisnic je celo dejala, da »Harry ni idiot, ki bi naredil kaj takega, kar bi škodovalo monarhiji«.
Rasizma je v Britaniji žal veliko več, kot ga priznavajo. Posebno prikritega. Brexit ga je veliko razkril, saj so ga preštevilni Otočani razumeli kot zeleno luč za odkritejši rasizem in ksenofobijo. Po Trumpovi zmagi bodo verjetno še pogumnejši.
