Uredba o konični tarifi (KT), ki velja od leta 1980, podjetjem v delovno intenzivnih panogah povzroča milijonske stroške. Najbolj vpliva na poslovanje velikih porabnikov električne energije, kot so na primer železarne, podjetja v papirni industriji in proizvajalci barvnih kovin. Uredba namreč ureja porabo elektrike v podjetjih med delovniki od šestih zjutraj do dveh popoldne, velja pa že več desetletij, od tedaj, ko je bilo delovanje električnega omrežja nestabilno in ko so z administrativnimi ukrepi destimulirali oziroma kaznovali tiste večje industrijske porabnike, ki so delovali med delovniki od šeste do štirinajste ure.
Če je bila takšna ureditev pred več kot tremi desetletji smiselna, danes ni več, saj je omrežje Elesa nadgrajeno, poraba elektrike pa stagnira. Pred dvema letoma je tako skupina energetsko intenzivnih podjetij in Elesa pozvala, da se uredba o konični tarifi spremeni oziroma odpravi. Da so spremembe na področju KT nujne, so spoznali na gospodarskem ministrstvu pod vodstvom Zdravka Počivalška.
Salomonska rešitev, ki ni odpravila ureditve
Nekatere družbe, kot je na primer Acroni, so bile zaradi uredbe o KT prisiljene proizvodnjo prilagajati ali pa sploh niso delovale. V skupini SIJ so izračunali, da neposredni stroški v Metalu Ravne zaradi delovanja v obdobju KT na letni ravni znašajo 1,2 milijona evrov, jeklarna v Acroniju pa v obdobju KT sploh ni delovala. V družbi Štore Steel pa so se vsak mesec odločali, ali bodo v dopoldanskem času sploh delovali, saj bi se strošek na letni ravni povzpel na okoli 1,2 milijona evrov.
Vsi vpleteni, torej energetsko intenzivna podjetja, Eles, Počivalškovo ministrstvo in Agencija za energijo, so končno le našli kompromisno rešitev: obdobje konične tarife so časovno omejili. Sistem uredbe je ostal nespremenjen, skrajšali so le obdobje trajanja konične tarife. Po zdajšnji uredbi konična tarifa velja štiri ure dopoldne poleti in šest ur v zimskih mesecih. Zdaj je ta čas prepolovljen, kar pomeni, da konična tarifa velja dve uri poleti in tri ure pozimi.
Nesmiselna uredba, ki jo je povozil čas
»Kljub temu gre za nesmisel, takšne ureditve v EU sploh ne poznajo. Če bi šli v postopek ukinitve, bi to za seboj potegnilo več uredb in predpisov, morda celo energetski zakon,« pravi eden izmed sogovornikov, ki ne želi biti imenovan. Struktura porabe elektrike se je v zadnjih letih zelo spremenila, veliki porabniki so namreč postali trgovski centri s hladilnimi sistemi.
Koliko bodo veliki porabniki odslej prihranili? »To še vedno predstavlja strošek, imeli pa bomo zagotovo več manevrskega prostora, saj se bomo lahko odločali, ali bomo delali v času KT ali ne. Strošek bo manjši, za koliko, je težko oceniti. Bomo pa odzivnejši na potrebe trga,« je povedal Marjan Mačkošek, glavni direktor podjetja Štore Steel.
»S prepolovitvijo ur KT bomo lahko delali več, vendar pričakujemo, da bo do naslednjega regulacijskega obdobja režim ur konične tarife sistemsko na novo urejen oziroma ukinjen. Uporaba tega mehanizma je že davno brezpredmetna in ne služi več prvotnemu namenu,« pravijo v skupini SIJ. Največ bosta sicer pridobili jeklarski družbi skupine – Acroni in Metal Ravne. Jeklarna Acroni, ki do zdaj v urah KT ni obratovala, bo z novo ureditvijo pridobila možnost povečanja proizvodnje. Metal Ravne pa pričakuje prihranek od 500.000 do 700.000 evrov na leto. »Poleg povečanja zmogljivosti na obeh lokacijah se bo zaradi manjšega motenja proizvodnih procesov (oziroma omejitev zaradi ur KT) povečala energetska učinkovitost oziroma prihranek energije, ki pa ga vnaprej ne moremo ne oceniti,« še zatrjujejo v skupini SIJ.
