Decembra 2014 je podjetje Hong Kong Nicaragua Canal Development Group (HKND) v lasti kitajskega milijarderja Wang Jinga z bagri začelo dela, ki pa so se zelo kmalu ustavila. Nikaragovski prekop, ki naj bi po alternativni poti povezal Atlantski in Tihi ocean, naj bi bil dolg 278 kilometrov, to je trikrat daljši od Panamskega, in globok 30 metrov, kar je dvakrat več od Panamskega prekopa. Širok naj bi bil od 320 do 520 metrov. Potekal naj bi po sedanjih kmetijskih zemljiščih in džungli, 105 kilometrov pa po velikanskem sladkovodnem jezeru Nikaragva. Po prvotnih načrtih naj bi ga zgradili do leta 2020.
Zapornice bi bile široke 83 metrov (kar je 28 metrov več od panamskih) in skozenj bi šle tudi največje ladje, ki tovorijo od 15.000 do 25.000 kontejnerjev. Skozi Panamski prekop gredo lahko le ladje z manj kot 13.000 kontejnerji. Ves projekt bi po načrtih stal 45 milijard evrov, kar je štirikrat več od nikaragovskega letnega BDP (in malo več od slovenskega letnega BDP). V projekt so vključeni še novo letališče, dve novi pristanišči, ceste, viadukti, tovarna cementa in jekla, trgovsko središče, veliko 35 kvadratnih kilometrov, štirje turistični kompleksi s hoteli in umetnimi otoki…
Ortega prekopa ne omenja več
V Managui je nedavno Manuel Coronel, predsednik nadzornega sveta za gradnjo prekopa, pariškemu dnevniku Le Monde zagotovil, da se bodo dela začela konec leta 2016. Dodal je, da sta študija okoljevarstvenih posledic in njena odobritev malo zamujali. Iz vodstva HKND pa so za kostariški dnevnik La Nación septembra izjavili, da se bodo dela začela v dveh letih.
HKND, ki je za 50 let prevzel koncesijo, naj bi zaposlil 25.000 delavcev za gradnjo prekopa in drugih objektov, 200.000 ljudi pa pozneje za delovanje prekopa, turističnih objektov in druge infrastrukture ob njem. To je bil najpomembnejši argument nikaragovskih oblasti, ko so se odločile za projekt. Predsednik Ortega – nekdanji levičarski gverilec proti diktatorju Anastasiu Somozi, ki mu je zlasti s svojo dinastično politiko vse bolj podoben – je pred dvema letoma celo obljubljal, da bo prekop podvojil BDP in izkoreninil veliko revščino v sedemmilijonski Nikaragvi. A letos Ortega prekopa ni več omenjal.
Kmalu plovba prek Arktike
Prekop in z njim povezani projekti so izzvali veliko nasprotovanje približno 100.000 kmetov Indijancev, ker HKND po zelo nizkih cenah odkupuje njihovo zemljo, menda celo za pet odstotkov realne vrednosti. Ogroženo je tudi jezero Nikaragva, ki je veliko za pol Slovenije in je največji rezervoar sladke vode v Srednji Ameriki. Poleg tega ni dobro za živali, da se s prekopom deli Srednja Amerika.
Največja težava prekopa je, da ni gospodarsko racionalen in da bo povsem nerentabilen. Najprej zato, ker njegova gradnja po ocenah strokovnjakov ne bo stala predvidenih 45 milijard evrov, ampak vsaj dvakrat več. Poleg tega se bo zaradi segrevanja ozračja kmalu odprla nova pomorska pot prek Arktike, tako da bodo na primer ladje iz Kitajske in Kalifornije v Atlantik plule severno od Kanade in ne prek Srednje Amerike.
Polom glavnega vlagatelja
Projekt nikaragovskega prekopa je propadel predvsem zato, ker ga je očitno prenehala podpirati kitajska vlada, ki je najbrž uvidela njegovo neracionalnost. Tako ne bo zasebnih naložb iz Kitajske. Tudi zato ne, ker je Wang Jing, ki je lastnik HKND, zdaj preslaboten, da bi lahko financiral pomemben del gradnje prekopa. Lani je namreč izgubil kar 85 odstotkov svojega premoženja, saj se je njegovo bogastvo, ki je temeljilo zlasti na telekomunikacijskih poslih, zaradi borznega zloma v Šanghaju skrčilo z 9,3 na 1,3 milijarde evrov.
Menda pa je Wang, ki je tesno povezan s kitajsko komunistično partijo, iz svojega žepa v svoje projekte v Nikaragvi že vložil 450 milijonov evrov. Če se mu ne splača graditi prekopa, pa bi se mu lahko obrestovale investicije v turistični kompleks in infrastrukturo. Morda pa je bila že od vsega začetka gradnja prekopa prevara, s katero je Wang lahko prišel do poslov na drugih področjih. Podpisal je namreč zase zelo ugodno pogodbo z nikaragovsko vlado, ki je tako za 50 let zelo poceni prodala suverenost nad velikim delom svojega ozemlja zasebni tuji družbi, ne da bi ta morala zato zgraditi prekop. Nikaragovska opozicija je ugotovila, da glavna nevarnost ni za okolje sporni prekop, ki najbrž nikoli ne bo zgrajen, ampak koncesija, ki jo je dobil HKND. Očitno je pri slednjem šlo za korupcijo.
