V sindikatu zdravnikov Fides tudi po včerajšnjih pogajanjih z vladno stranjo vztrajajo pri napovedi stavke, ki jo nameravajo začeti 8. novembra. Bolniki, ki so v času stavke naročeni na nenujne preglede in posege, so v negotovosti. Marsikatero nenujno zdravljenje bi lahko v času stavke, ko bi zdravniki delo omejili na 40 ur tedensko, odpadlo, kažejo napovedi bolnišnic.
Po treh tednih v UKC nenujnih posegov sploh ne bi več bilo
V ljubljanskem UKC ocenjujejo, da bi na kirurških oddelkih elektivne oziroma nenujne posege v prvem tednu stavke skrčili za polovico, v drugem tednu pa bi jih opravili le še za desetino v primerjavi z običajnim tempom. Če bi se stavka razpotegnila na tri tedne, nenujnih preiskav in posegov sploh ne bi več mogli opravljati, se bojijo. To je tudi meja, ko bi začela stavkovna omejitev dela vplivati na neprekinjeno 24-urno zdravstveno varstvo za bolnike.
Tako so v UKC Ljubljana ocenili v dopisu, v katerem so odgovarjali na poizvedovanje ministrstva za zdravje o posledicah napovedane stavke. Koliko zdravljenj bi s tem odpadlo, niso želeli napovedovati. Domnevajo pa, da se bodo ob stavki »znatno podaljšale vse čakalne dobe za ambulantne preglede, diagnostične obravnave in za vse vrste terapevtskih posegov«. Resnične posledice bodo po njihovem mnenju znane šele, ko se bo stavka končala.
Počasneje tudi v ambulantah
Nekoliko manjši vpliv na zdravljenja napovedujejo v celjski bolnišnici. Po njihovih trenutnih podatkih bo za okoli 30 odstotkov zmanjšano delo v operacijskih dvoranah, za okoli petino pa na internističnem ambulantnem področju in pri ambulantnih operacijah. Nekoliko bodo morali skrčiti še dispanzerski del ginekologije. Tudi v Celju pričakujejo podaljšanje čakalnih dob, datumov operacij in pregledov pa v teh dneh še niso prestavljali. Če bo treba, bodo bolnike o tem obveščali tri do sedem dni pred terminom, ko so naročeni. Informacije o pregledih v času stavke bodo lahko bolniki dobili tudi pri medicinskih sestrah v specialističnih ambulantah celjske bolnišnice.
V jeseniški bolnišnici pričakujejo, da se bodo posledice omejitve dela zdravnikov na 40 ur tedensko najprej odrazile v tamkajšnji ginekologiji in pri radiologiji. Paciente bodo o morebitni odpovedi terminov obveščali po telefonu, so pojasnili, najkasneje od ponedeljka dalje pa bodo morebitne spremembe urnikov ambulant objavljene tudi na spletni strani bolnišnice. Bolniki, ki so v dvomih glede svojega datuma, jim lahko pišejo na spletni naslov narocanje@sb-je.si.
Stavka pa, nasprotno, ne bo vplivala na delo Onkološkega inštituta. Tamkajšnji člani Fidesa stavkovne zahteve sicer podpirajo, so sporočili iz osrednje ustanove za zdravljenje raka, a zaradi narave bolezni tamkajšnjih pacientov dela ne bodo prekinjali.
Malo anesteziologov, manj operacij
Med težavami, ki bodo dodatno krčile število zdravljenj med stavko, bolnišnice omenjajo pomanjkanje anesteziologov. Tudi leta 2010, ko so zdravniki ob poskusu zniževanja plačil za sodelovanje v dežurstvu umikali soglasja za nadurno delo, je to močno prispevalo k odpadanju operacij. Takrat se je pokazalo tudi, da je zdravstvo pri nizkem številu zaposlenih in nespremenjeni organizaciji zelo odvisno od dela zunaj rednega delovnega časa, zdravnikom pa to vedno znova omogoča precej dobro pogajalsko izhodišče.
Po lani objavljeni primerjavi je Slovenija z 2,6 zdravnika na 1000 prebivalcev (podatek za leto 2013) precej pod povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki znaša 3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev. Med članicami OECD, ki so hkrati med državami EU, imajo manj zdravnikov le še na Poljskem.
