Predeli Idrije se zaradi številnih rudniških rovov pod sabo vsako leto pogreznejo za nekaj milimetrov, ponekod tudi za centimeter in več. Stanovanjski bloki na Lapajnetovi in v Rožni ulici so se lani posedli za dva milimetra. Vhod v jašek Delo pa se je od leta 1967 posedel za skoraj 37 centimetrov. Teren nad rudiščem se torej še ni umiril, kljub temu pa zaposleni v Rudniku Idrija ugotavljajo pozitivne učinke zapiralnih del. Pričakujejo, da se bo v prihodnjih letih trend posedanja tal umirjal. Zmanjšuje se tudi onesnaženost zraka v Idriji in okolici, le koncentracije živega srebra v zemlji ostajajo na ravni preteklih let. Dobre obete pa lahko bistveno poslabša odnos države. Če ta ne bo zagotovila dovolj sredstev za vzdrževanje in spremljanje stanja, bo Idrija že v petih letih znova na trhlih temeljih.
Namesto 19 le še deset zaposlenih
V Idriji so izračunali, da bi za vzdrževanje in spremljanje stanja lahko učinkovito skrbeli z 19 zaposlenimi delavci in 1,3 milijona evrov visokim letim proračunom. Zaradi gospodarske krize so že leta 2012 dobili zgolj polovico tega, letos pa so se morali po plačanem davku zadovoljiti le še z 351.000 evri in desetimi zaposlenimi. »Omenjenih del ni mogoče preprosto ustaviti in zaposlene odpustiti, saj bi s tem gotovo poslabšali stabilnostne razmere in s tem ogrozili mesto Idrija,« pravi dolgoletni direktor, zdaj pa likvidacijski upravitelj Rudnika Idrija Marko Cigale. Dela so zato še vsako leto poskusili opraviti, ne zmorejo pa več zagotavljati vseh potrebnih okoljskih in geodetskih meritev.
»Programe za posamezno leto smo prilagodili razpoložljivim sredstvom, vendar ugotavljamo, da z zmanjšanimi sredstvi in zmanjšanjem števila zaposlenih ne bo mogoče opraviti vsega predpisanega dela. Po preteku določenega obdobja bo potrebno zagotoviti znatno več denarja za celovito sanacijo nezalitega dela jame,« pravi Cigale. To bi se po njegovih ocenah lahko zgodilo najkasneje v petih letih, strošek temeljite obnove vseh jamskih objektov pa ne bi bil majhen. Ocenjuje ga na najmanj 3,4 milijona evrov, kar pa pomeni, da je bilo sleherno varčevanje države pri rudniku v zadnjih letih zaman.
Letos vendarle likvidacija?
Te dni se razrešujejo tudi zapleti rudnika z državo. Rudnik že dve leti izpolnjuje pogoje za likvidacijo, a jo zaradi težav s financiranjem, prezaposlitvijo preostalih rudarjev v nov Center za upravljanje z dediščino živega srebra in uporom ministrstva za kulturo, da bi rudnik spadal pod njihovo okrilje, še niso izpeljali. Cigale pojasnjuje, da so se z zamenjavo ministrice Julijane Bizjak Mlakar stvari uredile.
Rudarji so že zaposleni na novem zavodu, novembra bodo nanj prenesli vsa dela, povezana z vzdrževanjem in spremljanjem stanja, do konca leta pa naj bi družbo, ki je pisala 500-letno tradicijo rudarjenja v Idriji, tudi dokončno izbrisali iz registra. Reden odkop živega srebra so v rudniku prekinili leta 1977, deset let kasneje so pričeli z zapiralnimi deli in jih leta 2009 tudi končali. Vse odtlej bijejo bitko za likvidacijo družbe in primerno vzdrževanje nezalitih delov jame.