Ko sta pred dobrimi 35 leti zdravnika Dušan in Irena Keber predlagala, da bi bolniki, ki so doživeli srčno kap, v okviru rehabilitacije po zdravljenju redno vadili, si nista predstavljala, da bo iz te pobude zrasla cela mreža koronarnih klubov po Sloveniji, ki za bolnike z boleznimi srca organizirajo redno strokovno vodeno telesno vadbo. Najstarejši, Koronarni klub Ljubljana, organizira vadbo že 35 let, zadnja štiri leta celo v lastnih prostorih.
V začetku 80. let prejšnjega stoletja se je že začel uveljavljati koncept zdravega življenja, ki je vključeval gibanje, primerno prehrano in nekajenje, a je to veljalo za preventivo pri zdravih ljudeh. Za bolnike je veljalo, da so skorajda hudi invalidi in jih je treba držati nepokretne, je na prireditvi v počastitev 35 let delovanja Koronarnega kluba Ljubljana spomnil prof. dr. Dušan Keber. Zato so ljudje po srčnem infarktu ležali več tednov. Potem so se začeli uveljavljati koncepti rehabilitacije, a ker je ta potekala v zdraviliščih, so ljudje po infarktu čakali tudi 12 mesecev, da so lahko šli za tri tedne v zdravilišče. Ves ta čas so bili na bolniški, kar je danes prav tako nepredstavljivo. Zato so na nekdanji kliniki Trnovo, kjer so zdravili bolnike z žilnimi obolenji in aterosklerozo, začeli razmišljati, da je treba rehabilitacijo bolnikov začeti prej in v domačem okolju. »Vendar takrat nismo vedeli, ali je to res dobro ali pa se bo izkazalo, da smo s tem bolnikom škodili,« je povedal Keber.
Ideja je padla na plodna tla
Tako so leta 1981 v sodelovanju z lokalnim telovadnim društvom začeli izvajati rehabilitacijsko vadbo za bolnike po srčnem infarktu in bolnike z angino pektoris, ki so bili na ambulantni rehabilitaciji na kliniki. Leto pozneje so vadeči ustanovili Koronarni klub Ljubljana.
Ideja, ki sta jo zasnovala Dušan Keber in prof. dr. Irena Keber, je padla na plodna tla, saj danes deluje 17 koronarnih klubov in društev, ki so povezani v Zvezo koronarnih društev in klubov Slovenije. Delujejo v 76 krajih in vodijo 142 skupin, v katerih več kot 4000 članov izvaja vseživljenjsko rehabilitacijo.
Vseživljenjska rehabilitacija
Delovanje Koronarnega kluba Ljubljana je poleg organiziranja vadbe zaznamovalo tudi večdesetletno prizadevanje za lastne prostore, kar jim je uspelo pred štirimi leti, ko so se preselili v novozgrajeno stavbo na Štepanjskem nabrežju 38, je pojasnil predsednik kluba Janez Kranjc.
Skozi leta so razvili program vseživljenjske rehabilitacije za koronarne bolnike, ki obsega redno telesno vadbo, izobraževanje o bolezni v okviru predavanj in šole zdravega življenja ter izmenjave izkušenj med člani. Vilma Marolt je članica kluba že od leta 1992, ko je njen partner doživel infarkt in sta skupaj začela hoditi na telovadbo. Nekateri bolniki na telovadbo hodijo redno, drugi po nekaj mesecih izgubijo motivacijo, a se po novem infarktu spet vrnejo, je ponazorila. Poleg rednega tedenskega druženja na telovadbi klub organizira tudi izlete, trikrat na leto pa tudi skupno dopustovanje, namenjeno obnovitveni rehabilitaciji in izvedbi programov šole zdravega življenja.
Nove smernice
Pri klubu poudarjajo, da je njihov program rehabilitacije strokovno zasnovan in ga oblikuje, obnavlja in potrjuje strokovni svet kluba. Članica strokovnega sveta profesorica športne vzgoje Petra Simson Grom, profesorica na fakulteti za šport, je predstavila nove smernice pri rehabilitaciji srčno-žilnih bolnikov, ki so osnova za izvedbo dejavnosti pri klubu. Dejavnosti so namenjene bolnikom z ishemično boleznijo srca (bolnikom po srčnem infarktu, po širjenju venčnih arterij ali premostitveni operaciji arterij ter bolnikom s stabilno angino pektoris), srčnim popuščanjem, po zamenjavi ali popravilu srčnih zaklopk, po operativnem posegu na žilah in vsem bolnikom z dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Cilj rehabilitacije je zmanjšati tveganje za poslabšanje bolezni, izboljšati telesno zmogljivost, obvladovati dejavnike tveganja, ki so povezani z življenjskim slogom, in pomagati pri soočanju z duševnimi in socialnimi vidiki odziva na bolezen. Osnova programa je telesna vadba, ki jo izvajajo posebej usposobljeni vaditelji. Učinke programa preverjajo z anketiranjem članov in testiranjem telesne zmogljivosti. Podpredsednik kluba Miloš Tavzes je povedal, da si želijo, da klub ostane strokovno vodena organizacija. Novi prostori omogočajo širitev dejavnosti, zato razmišljajo, da bi storitve razširili s preventivnimi dejavnostmi za ljudi, ki so še zdravi, a imajo dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni. Želijo si, da bi bili vključeni v raziskovalne projekte, zato bodo še naprej tesno sodelovali s fakulteto za šport, medicinsko fakulteto in UKC Ljubljana ter poglobili sodelovanje s sorodnimi organizacijami.
