Radič je solatnica, ki jo nekateri obožujejo, marsikdo pa je zaradi intibina, snovi, ki ji daje grenak okus, ne mara. Kar je seveda škoda, saj ravno ta grenčica zelo koristi našemu telesu. Znano je, da radič znižuje krvni tlak, vpliva na raven sladkorja v krvi, spodbuja izločanje nakopičenih strupov, blaži napihnjenost in zgago ter spodbuja izločanje žolča, zato ga je kljub grenkobi pametno vsaj enkrat na teden umestiti na jedilnik.
Za siljenje radič izkopljemo novembra
Nekatere sorte radiča gojimo zaradi nežnih svetlo zelenih listov. Rastejo zelo hitro in se dobro obraščajo, zato jih lahko večkrat režemo. Ker nam tudi v zimskih mesecih obrok vitaminov še kako pride prav, poskusimo s siljenjem radiča. Tako si bomo v kleti ali zasipnici pridelali čvrste glavice, ki nam bodo popestrile zimske jedilnike. Kot so nam razložili v vrtnem centru Kalia, siljenje radiča pomeni, da jeseni izkopljemo rastline, jim porežemo liste, skrajšamo korenino in posadimo v zaboj, napolnjen z vlažnim peskom, ki ga postavimo v temno klet.
Za siljenje primerni sorti radiča, ki ju najdemo pri nas, sta na primer verona in treviški rdeči, ki smo ju posejali od pomladi do poletja, ko tudi režemo sveže liste. Treviški rdeči jeseni oblikuje majhno rdečo rozeto, ki prezimi, Veroni pa v jeseni listi pordečijo, spomladi pa oblikuje koničaste rdeče glavice,« so povedali strokovnjaki. Če se odločimo za siljenje, moramo v kleti ali podobnem hladnem in temnem prostoru pripraviti mesto za siljenje, potrebujemo pa tudi zaboje, lončke ali druge dovolj globoke posode, rahlo zemljo, vlažen pesek ali šoto, in če je prostor za siljenje presvetel, tudi temno prekrivko. »Radič obvezno izkopljemo jeseni pred mrazom in rastline nekaj dni pustimo, saj bodo koreni iz listja dobili še rezervne snovi. Nato porežemo liste dva do tri centimetre nad glavo korenine ter jih do uporabe shranimo v kleti ali zakopu. Če so korenine predolge, jih spodaj krajšamo na dolžino približno 15 centimetrov.«
Za siljenje vlagamo odbrane korene v vlažen pesek, lahko kar v zabojčke ali cvetlične lončke, ki jih postavimo v temen prostor s temperaturo od 10 do 18 stopinj Celzija oziroma jih prekrijemo s temnim papirjem ali z za svetlobo nepropustno tkanino. Če imamo večje zaboje, rastline v njih prekrijemo z 20 centimetri peska. »V dveh do treh tednih se bodo pojavile krhke rdeče glavice prijetnega, nežnega, sladko-grenkega okusa, s katerimi si bomo pripravili odlično zimsko solato.«
Primerne jesenske sorte radiča
Poleg že omenjenih jesenskih sort radiča sta pri nas zanimiva tudi še castelfranco in solkanski, ki mu pridelovalci v Solkanu pravijo kar sukenski regut. Za sukenski regut pravijo, da je lep kot vrtnica, a žal ne diši tako lepo. Če ste letos pozabili na gredico umestiti radič, potem ga ne pozabite dati na seznam za prihodnje leto. Ker lahko za poletne termine sadike radiča sadimo že v drugi polovici maja in ga sejemo že od pomladi dalje vse leto, lahko upoštevamo tudi to, da se bo radič odlično ujel s fižolom, korenčkom, paradižnikom in sladko koruzo, ne bo pa mu ugajala bližina pastinaka in peteršilja. V bližino posajena bazilika in šetraj ga bosta varovala pred pepelasto plesnijo in ušmi.
