Belgijski premier Charles Michel je po včerajšnjem dogovoru z regionalno valonijsko vlado dejal, da je zdaj pot za podpis sporazuma odprta. Belgija je bila namreč edina članica znotraj EU, ki ni privolila v ta podpis, ker ni zanj pridobila soglasja regij, ni pa bilo takoj jasno, kako bodo valonijske zahteve sprejete v EU. Veleposlaniki držav članic v Bruslju so se o tem najprej posvetovali s svojimi vladami, odbor stalnih predstavnikov članic pri EU pa je sinoči po poročanju nemške tiskovne agencije dogovor že sprejel. Vlade držav članic morajo dogovoru zdaj prižgati zeleno luč še v pisnem postopku, kar naj bi se zgodilo do petka do polnoči. Nato pa bodo lahko evropski in kanadski predstavniki sporazum vendarle podpisali.
Predstavniki Valonije so zahtevali zagotovila, da CETA ne bo prizadela lokalnih kmetovalcev in škodila drugim interesom regije z okoli 3,5 milijona prebivalcev. Predsednik njihove vlade Paul Magnette je včeraj dejal, da so končno dosegli dogovor med Belgijci, ki bo zdaj posredovan evropskim ustanovam in evropskim partnerjem in bo naslovil tiste dele sporazuma, ki po njegovih besedah tujim vlagateljem omogočajo, da bi lokalne oblasti lahko prisilili v spremembe zakonodaje, ki niso v skladu z željami in interesi lokalnega prebivalstva. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je belgijski dogovor pozdravil kot dobro novico, ob tem pa dodal, da morajo biti odstranjene vse ovire za podpis sporazuma, preden bo o tem obvestil kanadskega premierja Justina Trudeauja. Kanadski zunanji minister Stephane Dion pa je ob skoraj enaki oceni o »odlični novici« ostal »previdno optimističen«. Dodal je, da bosta EU in Kanada dokazali, da je možno imeti trgovinski sporazum, obenem pa progresivne okoljske, zdravstvene in socialne politike. Na dogovor Belgijcev se je odzval tudi francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault, ki je podobno kot njegov kanadski kolega dejal, da so novice zelo veseli, če bo sklenjen dogovor tudi obveljal.
Da postopek pogajanj in vsebina trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA) vodita v dodatno nezaupanje ljudi v ustanove EU in lastne nacionalne politične predstavnike, pa so po odločitvi Belgijcev, da podajo soglasje k podpisu CETA, za STA ocenili v slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanoteri. Po njihovem mnenju sta se v primeru CETA pokazala kratkovidnost in aroganca voditeljev. »Današnja družba potrebuje sporazume, ki bi odpravljali največje probleme, s katerimi se soočamo, in ne sporazume, ki ustvarjajo nove ali poglabljajo obstoječe probleme,« je povedal vodja projektov pri Umanoteri Andrej Gnezda. Zdaj je, kot je dejal, »na potezi evropski parlament, da ustavi to norost«. de, agencije
