Nagrado za izvirno slovensko slikanico poznamo vse od leta 2004 in jo je Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev včeraj v Trubarjevi hiši literature podelila že trinajstič, dobita pa jo skupaj tekstopisec in ilustrator; tako sta po navadi dobitnika dva, lahko pa jo dobi tudi samo en avtor, če gre za avtorsko slikanico. Za slikanico O kravi, ki je lajala v luno, ki je izšla pri založbi Miš, sta jo letos prejela avtorica besedila Ida Mlakar in ilustrator Peter Škerl.
Žirija ocenjuje tudi tehnično plat neke izdaje, torej tipografijo in velikost črk, pa tudi samo preglednost. Ocenjujejo samo tiste slikanice, ki jih založbe predlagajo same, letos pa so izbirali med 29 slikanicami, kar je približno petina vseh, ki letno izidejo na slovenskem trgu.
Realistično in poetično
Žirijo, ki ji je predsedoval Igor Saksida, v njej pa so bili še Tomaž Zupančič, Vojko Zadravec in Zdravko Kafol, je zgodba O kravi, ki je lajala v luno še posebej prepričala, zato ker njen humor pod lupino skriva témo, ki ni prav nič humorna, vendar je vredna temeljitega razmisleka – kaj se zgodi v starosti s tistimi, ki so »odsluženi«? Zgodbo po njihovem mnenju nadgrajuje vrhunska, sporočilno kompleksna risba z obilico humorja.
Letošnja nagrajenca sta posebej za Dnevnik povedala, da sta sodelovala prvič. »Nagovorila me je drugačnost živalskih likov, ki nastopajo v pravljici, predvsem konj, ki je v drugih pravljicah praviloma prikazan plemenito, sam pa sem ga naslikal precej kljusasto,« pripoveduje Škerl. »Tudi krava je mršava in obročasta, rekel bi, da precej realna. S tem sem začrtal neko drugačno podobo lepote in estetike. Sam padam v realizem, Ida pa ima tisto pripovedno poetičnost, ki ne zapade v pravljičnost, in v tej najini kombinaciji se lahko marsikdo najde.« Pove še, da ko je zgodbo Ide Mlakar doma večkrat preverjal pri hčerkah, je bila vedno znova prisotna tista prava napetost poslušanja.
Preseganje stereotipov
»Izpostavila sem stereotip staranja in starosti v naši družbi, ki se pogosto povezuje z nemočjo, usihanjem, boleznijo in smrtjo,« dodaja Ida Mlakar. »Če pogledamo slikaniško produkcijo, se te teme ne obravnava. Sploh pa ne na način, kot pripovedujem sama, da so torej lahko v starosti tudi svetli, prijetni trenutki. S to zgodbo sem želela stereotipe preseči in mladim pokazati, da se lahko v pogovoru s starši lotevajo tudi teh tematik. Skratka, sporočam jim, da so vedno možnosti, da se stvari uredijo. Dokler smo tukaj, so lahko novi začetki.« Pravi še, da slikanica ne nagovarja le otrok; v isti sapi, ko jo beremo otrokom, lahko odrasli posredujemo določena medvrstična sporočila, o katerih otroci potem razmišljajo.
Za letošnjo nagrado so bile nominirane še slikanice Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom, ki jo je ravno tako izdala založba Miš in kjer sta moči združila Peter Svetina in Ana Razpotnik Donati, pripoved Beli in črni muc (Morfemplus), ki je nastala v soavtorstvu pisateljice Helene Kraljič in ilustratorja Adriana Janežiča, slikanica Sredi sreče in v četrtek zjutraj (KUD Sodobnost International) Petra Svetine in Kristine Krhin ter Menjalnica sanj avtorjev Milana Dekleve in Jureta Engelsbergerja (Mladinska knjiga). Prvo nagrado Kristine Brenkove je prejel Zvonko Čoh, lani pa je šla v roke Maji Kastelic, ki je avtorsko slikanico Deček in hiša opremila tako z besedilom kot ilustracijami.