Četudi je halal trg eden najperspektivnejših trgov, ima le peščica slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane, halal certifikat. Po pojasnilih Fahrudina Smajića, tajnika Zavoda halal, v lasti Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, povpraševanje po halal izdelkih raste iz leta v leto. »Zlasti za izvozno usmerjena podjetja, predvsem v živilski branži, je halal certifikat lahko pomemben dejavnik pri osvajanju tako imenovanega etno trga v EU. Sodeč po izkušnjah slovenskih podjetij jim namreč halal standard omogoča, da so njihovi izdelki bolj prepoznavni in s tem tudi bolj prodajani v državah EU, zlasti v etno prodajalnah,« je poudaril Smajić.
Halal certifikat lahko podjetja pridobijo za eno leto. Če ni prišlo od odstopanj od osnovnega dovoljenega standarda, se po preteku tega obdobja certifikat obnovi, po petih let od izdaje prvega cerfitikata pa se izvede ponovno certificiranje, pojasnjuje Smajić.
Prva je bila Droga Kolinska
Večina domačih prehrambnih podjetij, ki so pridobila halal certifikat, deluje v mesni industriji. »V Perutnini Ptuj kar 99 odstotkov prihodkov predstavljajo perutninsko meso in živila, pripravljena na njegovi osnovi, ki imajo halal certifikat,« je pojasnil izvršni direktor za prodajo Perutnine Ptuj David Visenjak. Med največje izvozne trge za halal izdelke ptujske družbe sodijo Švedska, Velika Britanija, Kosovo, Italija, Makedonija, Švica in Nemčija. Po pojasnilih predsednika uprave Pivke perutninarstva Janeza Rebca ves zakol piščancev že leta poteka po halal standardih. Takšno odločitev so sprejeli, ker so izdelki s tem postali sprejemljivejši za širšo množico. Evidence o tem, koliko blaga prodajo na halal trgu, v Pivki perutninarstvu ne vodijo, prav tako pa blaga ne deklarirajo posebej s halal certifikati. Od pivške družbe prek posrednikov izdelke iz piščančjega mesa odkupujejo arabske letalske družbe in nekaj večjih kateringov v Avstriji, je dodal Rebec.
V Panviti MIR so halal certifikat, ki ga uporabljajo na piščančjih posebnih klobasah in piščančjih hrenovkah, pridobili leta 2009, od takrat dalje pa ga obnavljajo vsako leto. V minulem letu je Panvita skupno prodala za 300.000 izdelkov z oznako halal, kar je predstavljalo pol odstotka celotne realizacije. Pri tem so na slovenskem trgu prodali 20.000 tovrstnih izdelkov, izvažajo pa jih v Makedonijo, Republiko Srbsko, Avstrijo, Švedsko in Francijo.
Ena od prvih slovenskih družb, ki je leta 2003 pridobila halal certifikat, je Droga Kolinska, in sicer za paštete argeta. Te proizvajajo v Izoli in BiH, kjer je bila Droga Kolinska 12. podjetje po vrsti, ki je pridobilo halal certifikat. Medtem ko v Sloveniji argete s halal certifikatom ne prodajajo, jo po drugi strani izvažajo na trge držav v EU, BiH, Makedonijo, Kosovo, Združene arabske emirate in Rusijo. V skupni prodaji argete dosegajo halal izdelki na trgih držav, nastalih iz Jugoslavije, 19-odstotni, na mednarodnih trgih pa 16-odstotni tržni delež.
Več hotelov pridobilo halal certifikate
Halal certifikate, ki veljajo tudi za kozmetične proizvode in zdravila, je v zadnjih letih pridobilo nekaj slovenskih hotelov. Kot je pojasnil Smajić, imajo takšne certifikate Grand hotel Union, Hotel Four points by Sheraton in hotel Habakuk. V fazi pridobivanja certifikata pa so Terme Olimia, določene pogovore pa imajo tudi s Sava hotels & resorts, medtem ko so Terme Krka v fazi obnavljanja certifikata.
Po pojasnilih vodje marketinga v Union Hotelih Anite Grbič je Grand hotel Union med ljubljanskimi hoteli prvi dobil halal certifikat. Da so ga pridobili, so morali preurediti nekatere sobe. Te imajo molitvene preproge, v mini barih ne sme biti alkohola, šamponi morajo imeti halal certifikate, vsa hrana v kuhinji pa se mora za muslimanske goste pripravljali na ločenem pultu. V Termah Krka so povedali, da so halal certifikate prejeli za hotele v Termah Dolenjske Toplice. V Termah Olimia bodo halal certifikat pridobili novembra, za ta korak pa so se odločili zaradi naraščanja števila gostov iz arabskega sveta in drugih muslimanskih držav.