Na Univerzi v Ljubljani v letošnjem študijskem letu študira več kot 40.000 študentov. Karierni centri jih želijo v svoje različne aktivnosti, s katerimi jih pripravljajo na prehod na trg dela in jim pomagajo pri izboljševanju zaposlitvenih možnosti, zajeti vsaj tretjino, in to čim prej v času njihovega študija.
Povečanje prepoznavnosti in deleža vključenih študentov je pomemben cilj, saj podatki kažejo, da se študenti najpogosteje obračajo na karierne centre ob koncu študija ali celo po diplomi. Najpogosteje pa ta vzorec vedenja pomeni tudi to, da začenjajo šele takrat razmišljati o profesionalnem delu in aktivneje iskati potencialnega delodajalca.
Nagovarjajo tudi dijake in podjetja
Z novim finančnim obdobjem do leta 2020 so Karierni centri, ki jih vodi Maja Dizdarević, po novem tudi vodja Centra za osebni in profesionalni razvoj študentov, svoje dejavnosti razširili še na dijake in zaposlovalce. Na razpisu šolskega ministrstva so namreč za dejavnosti na vseh fakultetah in akademijah univerze pridobili dodatne tri milijone evrov od evropske komisije, Evropskega socialnega sklada in države.
»Širitev dejavnosti je nujna, če želimo delati kakovostno. Ob podpori študentov bomo iskali tudi rešitve, kako dijake podpreti pri izbiri študija, da bi bilo napačnih odločitev za študij čim manj. Krepili bomo tutorstvo na fakultetah in akademijah, se več povezovali s srednjimi šolami in našimi nekdanjimi študenti. Ravno ti so lahko odličen vir informacij o kakovosti študijskega programa. Delujejo lahko kot svetovalci bodočim študentom, mentorji študentom in potencialni delodajalci diplomantom,« je naštela Maja Dizdarević.
Ekipo so podvojili
Obsežna razširitev dejavnosti v Kariernih centrih vpliva tudi na njihovo organiziranost. Ekipo šestih kariernih svetovalcev, kolikor jih je do sedaj delalo v Kariernih centrih, so podvojili. Štirje svetovalci bodo delali posebej na največjih fakultetah – filozofski, biotehniški, naravoslovnotehniški in ekonomski. Te članice univerze imajo najvišje število študentov in običajno tudi največ študijskih programov. »Tako bomo lahko poglobljeno spoznali njihove specifike in njim primerno pripravili nove storitve, že obstoječe pa nadgradili,« pravi vodja Kariernih centrov.
Nove dejavnosti v podporo dijakom, študentom in diplomantom tako pri izbiri študija, pridobivanju zaposlitvenih spretnosti in razvoju zaposljivosti kot pri povezovanju s podjetji bodo Karierni centri opravljali skupaj z zunanjimi izvajalci, strokovnjaki na različnih področjih. Poudarek bo predvsem na dodatnih izobraževanjih in usposabljanjih na področju nadgradnje računalniških funkcionalnih spretnosti, mehkih veščin, na primer komunikacijskih sposobnosti, timskega dela in pripravljenosti na sodelovanje, sposobnosti reševanja nepredvidljivih situacij in konfliktov.
Pozornost bodo namenjali tudi pridobivanju specifičnih strokovnih znanj, ki so prilagojena potrebam posameznih študijskih programov ter bodo posameznikom povečala prepoznavnost in konkurenčnost ob prehodu na trg dela.
Študenti so premalo aktivni
Četudi Karierni centri Univerze v Ljubljani delujejo že dobrih osem let, večina študentov prag Kariernih centrov prvič prestopi (pre)pozno. Zato bodo letos ob še tesnejšem sodelovanju s fakultetami študente začeli spodbujati, da se čim prej začnejo udeleževati delavnic in različnih oblik povezovanja s podjetji. Predvsem hitrih zmenkov s prepoznano dobrimi zaposlovalci in najboljšimi hitrorastočimi podjetji, torej z gazelami.
Študente in delodajalce povezujejo na različne načine. Študenti rešujejo konkretne izzive podjetij, sodelujejo v projektih, mentorji iz podjetij jim pomagajo pri pripravi seminarskih in diplomskih nalog, podjetja jim odprejo svoja vrata za spoznavanje realnega delovnega okolja.
»Takih priložnosti je vedno več, žal pa jih študenti ne izkoristijo toliko, kot bi pričakovali. Odgovornost namreč ni samo na nas in na podjetjih, pač pa tudi na mladih. V današnjih časih moraš biti aktiven, radoveden ter iskati in izkoristiti priložnosti, ki se ti ponujajo,« poudarja Maja Dizdarević.
Diplomanti v ljubljanskem bazenu v povprečju prvo zaposlitev dobijo v slabem letu po koncu študija. Na univerzi sicer skušajo dobivati podatke o njihovi zaposljivosti, vendar je odzivnost diplomantov na prošnje za sodelovanje slaba. Vprašalnik, namenjen diplomantom, bodo posodobili in bistveno več načrtnega napora namenili spodbujanju diplomantov k sodelovanju. Postopek pridobivanja podatkov bodo pospešili tudi tako, da bodo poenostavili formalnopravne postopke za ureditev pridobivanja soglasij diplomantov, z namenom učinkovitejšega spremljanja njihovih kariernih poti. Maja Dizdarević pritrjuje, da se mladi premalo zavedajo realnih razmer na trgu dela in tega, kakšne sodelavce zaposlovalci potrebujejo. Potrebujejo namreč strokovnjake, sposobne delati v razmerah 4. industrijske revolucije, ki so hkrati tudi dobro opremljeni s socialnimi veščinami in sposobni timskega dela. »Zato pa je tudi naša naloga, da jih na to opozorimo in jim omogočimo priložnost za pripravo in uspešno vključitev na trg dela. Za posameznika velja namreč enako kot za podjetja – če želijo biti uspešni in preživeti na trgu, morajo biti agilni, prepoznati priložnosti in ne smejo nikoli »zaspati«. Opozarjamo jih, da ni dovolj samo vrhunsko strokovno znanje, da potrebujejo tudi druge veščine, ki se po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma postavljajo vedno bolj v ospredje. To so sposobnost reševanja kompleksnih problemov, kritičnega razmišljanja, vodenja ljudi, koordiniranja in sodelovanja z drugimi ter ustvarjalnost, čustvena inteligenca, sposobnost presoje, sprejemanja odločitev, pogajanja, poleg tega pa še kognitivna fleksibilnost in storitvena usmerjenost. Gre za veščine, ki zahtevajo temeljito (samo)evalvacijo in veliko dela na samem sebi. Pri novem projektu bo velik poudarek prav na usposabljanjih za pridobivanje naštetih veščin,« je poudarila vodja Kariernih centrov Univerze v Ljubljani.
