Smrt kosi med pešci, letos že 19 žrtev, samo včeraj dve

Peško od kombija odbilo še v avto

Do nesreče v Mengšu je prišlo na prometni Slovenski cesti nasproti bencinske črpalke. Po cesti je v smeri proti Trzinu s kombijem pripeljal 47-letnik, v tistem trenutku je na cesto stopil 78-letni domačin. Cesta je bila na tem odseku dalj časa zaprta. »Dež je močno padal in bila je še tema, tako da se res ni nič videlo. Zdaj pa ubogi revež na cesti leži že tri ure. Zapišite, da gre za sramoto,« se je pridušal eden od domačinov ob kraju nesreče. Ogled je trajal dolgo, saj sta si okoliščine ogledovala dežurna preiskovalna sodnica in tožilka. Po podatkih policije je do nesreče na Šaleškem prišlo dvajset minut čez šesto zjutraj v Šaleku. 45-letna peška je na prehodu za pešce prečkala vozišče, vanjo pa je trčil 34-letni voznik kombiniranega vozila, ki je vozil iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju. Peško je nato odbilo še v osebno vozilo, s katerim je iz smeri Velenja pripeljal 35-letni voznik.

V Ajdovščini je nesrečo zakrivil 53-letni voznik osebnega avtomobila, ki je po Tovarniški cesti vozil v smeri hitre ceste. V križišču nedaleč stran od tamkajšnjega zdravstvenega doma je cesto na prehodu za pešce prečkal 19-letnik, voznik osebnega avtomobila pa ga je spregledal in ga zadel s prednjim delom avta, tako da je pešca vrglo na pokrov motorja in nato na vozišče. Zlomil si je roko. 53-letniku je alkotest pokazal 0,42 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti ga bodo ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.

Kar pet mrtvih na avtocesti

Zadnji dve leti število smrtnih žrtev med pešci narašča, vendar pa je ob tem treba poudariti, da je še na začetku tisočletja na slovenskih cestah umiralo okoli 40 pešcev na leto, nato pa se je številka tovrstnih tragedij (predvsem po letu 2008) zmanjševala vzporedno s številom vseh smrtnih žrtev.

V agenciji za varnost prometa opažajo, da je v zadnjih letih naraslo število nesreč s pešci v naselju – tudi na prehodih za pešce –, hkrati pa z žalostjo ugotavljajo, da pešci nemalokrat aktivno pripomorejo k tragediji. Kar štirje pokojni pešci so imeli v krvi več kot 1,5 promila alkohola, do včerajšnje nesreče v Mengšu pa so našteli tudi sedem smrtnih nesreč med pešci, ki niso pravilno prečkali ceste. Letošnje posebnosti so tudi kar pet smrtno ponesrečenih pešcev na avtocesti ter že šest mrtvih pešcev v januarju, kar v agenciji pripisujejo za ta letni čas boljšim voznim razmeram (manj snega in zato višje hitrosti) ob še vedno enako slabi vidljivosti. Ena izmed ciljnih skupin, pri katerih je treba ozaveščanje še okrepiti, so starejši pešci, saj je letos med pokojnimi kar 9 umrlih pešcev starejših od 64 let.

Prednost ni samoumevna

V agenciji za varnost prometa so pripravili strategijo, po kateri naj bi se število smrtnih žrtev med pešci do leta 2022 znižalo na 11. Prav spodbujanje vestne uporabe odsevnih teles (v tem mesecu so razdelili več kot 6000 odsevnih trakov in 3000 kresničk) je eden izmed pomembnejših ukrepov za dosego tega cilja, v agenciji pa si tudi želijo, da bi se povprečne hitrosti vozil znotraj naselij znižale na 47 kilometrov na uro.

Jure Kostanjšek iz Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) opozarja tudi na ustrezno infrastrukturo oziroma njeno pomanjkanje. V Sloveniji imamo še vedno samo en prehod za pešce z otokom in ograjo na sredini ceste, ki pešce sili, da prečkajo en vozni pas za drugim in so hkrati sredi ceste varni, obenem pa otok sredi ceste tudi vpliva na voznike, da upočasnijo vožnjo in pešcem ustavijo. Takšni otoki so marsikje v tujini (predvsem v Veliki Britaniji) že močno razširjeni, v Sloveniji pa ostajamo pri edinem, ki sta ga na obrobju Ljubljane pri Šentjakobu pomagala že pred približno desetimi leti postaviti prav Kostanjšek in dr. Peter Lipar.

»Več je tudi drugih rešitev: ustrezna osvetlitev prehoda, preglednost, odstranitev vegetacije, prehod je lahko nivojsko nekoliko dvignjen, čakalna površina mora biti ustrezno urejena in podobno,« Kostanjšek našteva ukrepe, ki pripomorejo k večji varnosti pešcev na prehodih. Eno izmed pravil, ki veljajo pri postavljanju prehodov za pešce, je tudi smiselno upoštevanje navad lokalnega življa, saj domačini, ki že desetletja prečkajo cesto na določenem mestu (brez prehoda), samo zaradi postavitve prehoda na drugem mestu svojih navad ne bodo spremenili kar čez noč, če sploh kdaj.

So se pa tudi pešci, podobno kot kolesarji, kljub svoji ranljivosti (oziroma prav zaradi nje) dolžni držati predpisov in biti skrbni na cesti. »Včasih znajo biti pešci tudi objestni in si vzamejo več pravice, kot jim pripada. Bolj verjamejo v lastno prednost, ki pa ni popolnoma samoumevna,« razlaga Kostanjšek.