»Zakaj na TV Slovenija ne morejo imeti normalnega kviza, ki nas ne bi imel za popolne idiote?« je vprašanje, ki ga je v zadnjem času mogoče slišati vse pogosteje. Predvsem med tistimi, ki se jim izzivi v smislu, kako je ime teniškima igralkama, sestrama Williams, zdijo bistveno prelahki, da bi z njimi razgibavali svoje možgane. Že res, da gre pri pritoževanju po navadi za predstavnike generacije, ki je odraščala v času Jugoslavije in z njo Kvizkoteke, a bi kaj zahtevnejšega od naše televizije lahko pričakovali tudi mlajši, torej tisti, ki za najpopularnejši jugoslovanski kviz sploh niso slišali.
Tomo Česen, alpinist iz Kranja
Kvizkoteka je trajala 223 epizod oziroma 15 let, od leta 1980 do 1995, in ni jih malo, ki sem jim, ko preklopijo na trenutna kviza na TV Slovenija, Vem in Taksi, kolca po njej. Kvizkoteko, ki je bila originalno predvajana na TV Zagreb, je pred desetimi leti oživila Nova TV, a je na njej zaradi slabe gledanosti zdržala le eno sezono. Očitno je bila ekipa, ki je ustvarjala izvirnik, neponovljiva. Urednik in idejni oče Kvizkoteke Lazo Goluža, visokošolski profesorji, ki so sestavljali vprašanja, Oliver Mlakar, ki je kot voditelj po štirih sezonah zamenjal Ivana Hetricha ter postal in za vedno ostal obraz Kvizkoteke (in reklamiranja vegete), in nekateri od tekmovalcev, na primer Radoslav Dodig, so v kolektivnem spominu ostali vse do danes. Enako tudi maskota oziroma joker kviza, leseni kvizko, ter igre, iz katerih je bila Kvizkoteka sestavljena, od igre asociacij do igre detekcije, v kateri so sodelovale zanimive osebnosti iz vse Jugoslavije, tudi Slovenije. Samo spomnite se, kako zabavno je bilo gledati slovenskega alpinista Toma Česna, ki se s svojim trdim gorenjskim naglasom v trojici, iz katere je tekmovalec z vprašanji moral izbrskati pravega Toma Česna, nikakor ni mogel skriti. »Jaz sem Tomo Česen, alpinist iz Kranja,« je rekel. In ugibanja je bilo konec.
Na HRT odlična Potjera, na RTVS skromni Vem
A časi Kvizkoteke so le spomin, tako da nam ostane gledanje tega, kar je na slovenskih in hrvaških televizijah na sporedu trenutno. Hrvaška nacionalka ima pri krpanju lukenj srečnejšo roko. Po kvizu Lepo je biti milijonar televizija HRT ob delovnih dneh že tri leta zasvaja gledalce z licenčnim kvizom Potjera, ki je nastal po britanskem kvizu The Chase. Prvi obraz Potjere je prvi obraz zabavnega oziroma kvizovskega programa HRT Tarik Filipović, ki je vodil že Milijonarja in nima težav egoističnemu tekmovalcu reči: »Niti malo mi ni žal, da ste izpadli.« Pravila kviza pa so tako zapletena, da jih je na tem mestu težko na kratko razložiti. Nagrade so primerne zahtevnosti kviza in zmagovalci lahko odidejo domov tudi z nekaj deset tisoč evri. To je tudi nekaj deset tisoč evrov več, kot jih lahko osvojijo tekmovalci v slovenskih kvizih. Vprašanjem primerno, bi lahko rekli.
»Pravila so preprosta,« v svojem Taksiju začne nagovor Jože Robežnik, voditelj kviza Taksi. Naključni potniki sedejo v taksi in se znajdejo v kvizu Taksi, v katerem do cilja, h kateremu so namenjeni, odgovarjajo na Robežnikova vprašanja. Lahka, kot je lahka denarnica, ko jo napolnijo z dobljenim denarjem, nekje med 100 in 200 evri. Nekaj več, 500 evrov ali največ 2500 evrov, če se tekmovalec petkrat uvrsti v finale, je mogoče dobiti v kvizu Vem, a jih je potem treba zapraviti v določeni trgovini. Vprašanja, z odgovori katerih izpolnjujejo križanko, so spet (pre)lahka, voditelji pa precej manj simpatični od Robežnika. Vse skupaj je daleč od Potjere in še dlje od Kvizkoteke.
