Do tega občutka verjetno pride zato, ker so tisti sinonimi, ki so časovno označeni kot zastareli, opaznejši kot drugi. Poglejmo denimo primer: če bi v besedilu naleteli na izraz milosrčje, ki je sinonim za dobroto, bi se najprej vprašali, kaj to sploh pomeni, ker je milosrčje starinski izraz. Nasproten primer pa je denimo sinonim glagola govoriti, to je pripovedovati. V tem primeru obeh glagolov ne zaznavamo kot sinonimov, čeprav sta. Se pravi starinske sinonime hitreje zaznamo, medtem ko denimo ekspresivnih sinonimov ne, tako kot recimo v primeru sinonima za bahati se v obliki peteliniti se. Zaznavanje pomenskih razlik je v govorčevi zavesti hierarhizirano, pri tem pa je to odvisno tudi od jezikovne razgledanosti in veščosti govorca.
Ali imamo Slovenci dovolj razvit jezikovni čut, da smo dovzetni za uporabo sinonimov?Glede na to, da smo jih slovarniki zdaj nabrali 115.135, lahko rečemo, da je sinonimov v slovenskem jeziku veliko. Ne bi pa si upala oceniti, koliko jih uporablja povprečen govorec, saj ni nobenih relevantnih študij. Tudi zato, ker se pri ocenjevanju ubeseditvene sposobnosti govorca ta pojem o uporabi sinonimov potopi v pojmu besedni zaklad. In če je govorec jezikovno vešč, se komaj zaveda, da nenehno izbira med sinonimi, ker je ta izbira podzavestna. Druga stopnja je, ko govorec išče primerno besedo, ker se mu zazdi, da izbrana beseda ne ubesedi tistega, kar želi povedati. V tem primeru gre za zavedanje sinonimne ureditve med poimenovanji. Rezultat pa je v obeh primerih enak: jezikovno natančna ubeseditev. Slovar nikakor ne sugerira izbire sinonima, je le povzetek tistega, kar slovenski jezik na ravni sinonimije izkazuje v pisnih virih.
Koliko sodobna družba vliva ne le na sinonimijo, temveč na jezik na splošno? Pri tem mislim seveda na medmrežje in neverjetno jezikovno pretočnost in odprtost, ki je še pred nekaj desetletji ni bilo.Po moji sodbi so razlike res zelo velike. Preobilje besedil na vseh področjih je velika razlika v primerjavi s tem, katerim vplivom je bil jezik izpostavljen denimo pred štiridesetimi leti. Mislim, da je to resnično revolucija. Tudi jezikovno živimo v popolnoma novem svetu. Drugo vprašanje pa je, kaj nam jezik še vedno pomeni in koliko raznolikosti dopuščamo v tem. Tu menim, da ni velike razlike s preteklostjo. Jezik še vedno ostaja za človeka nekaj zelo dragocenega in pomembno je, da to sredstvo v čim večji meri obvlada. Zdi se mi, da na tej ravni prihaja do poenostavitve, ker se vsa pozornost posveča jeziku medijev in jeziku spleta.
Pri tem pa se pozablja, da morajo novinarji še vedno napisati besedilo, ki mora biti skladenjsko, leksikalno in stilno napisano čim bolje; da morajo biti strokovna besedila napisana zelo natančno, povedno in z omejeno terminologijo; da je za kultiviranost jezika pomembno, da ima dostopen pravopis, ki vsakomur pove, kako naj se vede v določenem govornem položaju, da bo njegovo govorjenje tako, da bo ustrezalo tistemu, kar želi doseči. Po mojem mnenju bi bilo treba ločevati jezikovne prakse spleta, ki ima določene zakonitosti, od drugih jezikovnih položajev, ki še vedno zahtevajo določeno jezikovno znanje in ozaveščenost. Mislim le, da je v sodobni družbi premalo jezikovne ambicioznosti. Ljudje se premalo zavedajo, da ni vseeno, kakšno je njihovo govorjene in pisanje. Če že imamo svoj jezik razvit do take stopnje, da lahko izrazimo vse, kar človeku pride na misel, je škoda, da tega ne bi gojili še naprej.
Ali po vašem mnenju medijski in spletni jezik ogroža to jezikovno ambicioznost ali ne?Na ravni človekove inertnosti, da se zlepa za nekaj ne potrudi, seveda ogroža. Objektivno gledano je tudi precej besedil, ki so zunaj spleta, ki se poskušajo rešiti vsega pravopisa in zakonitosti – v smislu, če je tako na spletu, je lahko tudi zunaj spleta. Iluzorno je misliti, da spletni jezik ne bo vplival na vse ravni jezika. Na ravni zavedanja pa bi morala ostati skrb za jezikovno kultiviranost.
Kaj ne bi mogli vpliva spletnega jezika na vse jezikovne ravni razumeti kot evolucijo jezika?Glede na to, da sem jezikoslovno tako obremenjena, da v jeziku vidim toliko različnih ravni, ki so aktivno udeležene pri sporočanju, in ko po drugi strani vidim, s čim operira spletna slovenščina, v tem težko vidim evolucijo jezika. Temu bi bolj rekla sporočanjska varianta, kot jo omogočajo tehnična sredstva. Pa ne me narobe razumeti: v spletni slovenščini me nič ne jezi, jemljem jo kot jezik v novem mediju in je funkcionalna v tem okviru. Pozorni pa moramo biti na to, da ne bi ta okvir postal merilo za vse druge, da ne bi postal jezikovna norma. Je pa spletna slovenščina tudi posledica tega, da živimo precej bolj lagodno, kot so živeli naši predniki, in v tem kontekstu bi lahko razumeli tudi korigiranje pravopisa.
Ali imajo vaši sogovorniki tremo pri komuniciranju z vami, ker je vaša slovenščina tako zborna?Ne vem, res ne vem. Vedno pa sem pogrešala zahteve po tem, da se mora človek uriti v govorjenju. Denimo v času mojega študija smo prvič javno nastopili ob zagovoru diplomske naloge. Zdi se mi dobro, da se urimo v javnem govorjenju. Jezikovna razpuščenost ni spodbuda za miselni razvoj.
Prvi sinonimni slovar na svetu je uredila ženska. Tudi pri nastajanju slovenskega so prevladovale ženske. Imamo ženske boljše uho za jezik ali smo tiste, ki smo bolj pridne in lahko sestavimo slovar?Mislim, da gre bolj zato, da so ženske prislovično znane po tem, da rade govorijo, preveč govorijo in zato bi jim lahko prisodili, da poznajo več sinonimov. Pri urednici prvega sinonimnega slovarja pa je tako, da ga je gospa izdelala z zelo jasnim namenom, da bi v angleško komuniciranje uvedla red. Morebiti je v tem res nekaj ženskega pristopa. Kar pa zadeva našo skupino, pa je razmerje med ženskami in moškimi posledica tega, da je bilo do nedavnega že razmerje med študenti in študentkami slovenistike v prid žensk.
Če se vrneva na sinonime: katera beseda vas je po številu sinonimov najbolj presenetila?Dokler ni bil narejen slovar, je bilo v resnici težko gojiti predstavo o tem, koliko sinonimov bo pri določenem pomenu. Najbrž si ni nihče mogel misliti, da bomo pri prislovu zelo, ki ima glede na vsebino tri pomene, našli toliko sinonimov. Za vsakega od teh pomenov je več kot 70 sinonimov. Menim, da je to rekorder, lahko bi rekli, da je zelo zvezda. Ob tem primeru se lahko zamislimo tudi ob izrazu ful, ki je tudi eden od sinonimov, a kaj je ta ful v primerjavi z 210 sinonimi prislova zelo. Zdi se mi, da prav uporaba besede ful kaže na že omenjeno iskanje udobja, saj z uporabo slengovskega izraza ni treba iskati drugih pomenskih odtenkov.
Ženska radovednost mi ne dovoli, da ne bi vprašala, ali imamo Slovenci, kar zadeva poimenovanje spolnosti, razvito domišljijo in poznamo veliko sinonimov za to področje življenja, ki pogosto povzroča tudi jezikovno zadrego in pogosto uporabimo evfemizme?Verjetno vas bom razočarala, saj je sinonimov za to področje toliko kot za vsa druga. Res je, da so ta poimenovanja lahko nevtralna, kot jih potrebuje medicina, poleg so ekspresivni sinonimi, ki mogoče, kot ste rekli, evfemistično poimenujejo stvari, seveda pa je to področje, ki je dovzetno za vulgarizme. Slovarniki vemo, da nekateri ljudje slovar odprejo le zato, da pogledajo te besede. Glagol spolno občevati ima okoli 30 sinonimov, kar je malce več kot povprečje. Če jih pogledamo, so to recimo počenjati tiste stvari, koitirati, ljubiti se, seksati, skupaj spati, imeti spolni odnos, biti s kom v postelji, iti leči s kom, iti spat s kom, ljubiti se s kom, spetljati se s kom, telesno se ljubiti, zlesti v posteljo s kom in potem še cela vrsta vulgarizmov, ki jih ne bova navajali. S tem, da moram opozoriti, da v slovarju niso navedeni sinonimi, ki se uporabljajo v pogovornem jeziku, zato se bo komu zdelo, da jih nismo zaobjeli dovolj, saj se marsikomu v tem primeru zdi, da so besede pot do reči.
