Včeraj je na heliportu Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani zagorelo. A brez skrbi, bila je le vaja, pa tudi ogenj, ki je vzplamtel sredi pristajališča, je bolj spominjal na nekaj večjih isker kot na požar. Namen vaje je bil preizkusiti, ali deluje samodejni sistem za gašenje, poleg tega pa so se v vajo prvič vključili gasilci ljubljanske gasilske brigade.
Vaja je uspela, senzorji so zaznali ogenj, sistem za gašenje pa se je, kot je predvideno, sprožil v 30 sekundah. Pet minut po tem, ko je zagorelo, so bili na kraju dogodka že gasilci, še dodatnih pet minut so potrebovali, da so postavili lestev, medtem ko so z druge strani kliničnega centra cevi napeljali tudi po stopnišču. Tako so preizkusili tri možnosti gašenja požara in vse tri so delovale. Ob koncu akcije so gasilci preizkusili še vrvne tehnike reševanja; iz brezna so potegnili ponesrečenca oziroma lutko, ki je igrala to vlogo.
Vaja je razkrila le manjše pomanjkljivosti
Skrbnik heliporta Anton Posavec je pojasnil, da je samodejni sistem gašenja tako zmogljiv, da bi morebitni požar zmogel pogasiti sam. Tokrat pa so želeli preveriti tudi druge možnosti gašenja. Posavec je dejal, da je vaja pokazala tudi nekaj manjših pomanjkljivosti, ki jih bodo skušali odpraviti.
»Zdaj tudi v praksi vemo, kakšni so pristopi s tehniko, ki jo ima gasilska brigada Ljubljana. Pridobili smo izkušnjo, ki bi nam lahko služila pri resničnem reševanju. Poleg tega, kar ste videli, smo preverili tudi sistem obveščanja in komunikacije,« je povedal Posavec in dodal, da večjih pomanjkljivosti ni bilo, saj ni prišlo do izpada sistema, izpostavil je le manjšo pomanjkljivost, namreč to, da bo treba pri gasilskih topovih izboljšati nekatere nastavitve, da bo gašenje optimalno.
Dodal je, da so bili gasilci dovolj hitri, kajti do požara so prišli v pričakovanem času. Samodejnega sistema gašenja pri vaji niso uporabili v celoti, saj so izvzeli penilo, ki je precej drago, ob pravem požaru pa bi ga uporabili. Vsako leto na heliportu izvedejo vsaj eno vajo, tokrat pa je prvič sodelovala gasilska brigada.
Pristajališče je ogrevano
Kot pravi Posavec, je pristajališče za helikopterje v kliničnem centru sodobno. Je 40 metrov visoko, premer pristajališča je 38 metrov, področje pristanka 28 metrov, nosilnost pa je 9,4 tone, kar pomeni, da lahko pristane največji helikopter, kar jih Slovenija ima, in to se je tudi že zgodilo. Pristajališče je ogrevano, zato lahko helikopterji pristajajo tudi pozimi. Ogrevanje se samodejno vključi, ko se temperatura zraka spusti pod pet stopinj Celzija, vlaga pa preseže 50 odstotkov.
Heliport ima tudi vremensko postajo in kamere, da lahko pilot prek interneta preveri, v kakšnem stanju je pristajališče. Heliport je odprt 24 ur na dan, a ga ponoči uporabljajo le v nujnih primerih, po 22. uri opravijo le dva pristanka oziroma vzleta na leto. Sicer opravijo okoli 500 pristankov na leto, zaradi vremenskih razmer največ poleti, 1,3 na dan.
Poskrbljeno je tudi za to, da je na voljo rezervno pristajališče za primer, ko heliport ne bi bil funkcionalen. To se je že zgodilo, ko se je helikopterju pokvaril zaganjač in ni mogel vzleteti. Če bi v tistem trenutki morali prepeljati bolnika ali poškodovanca, bi uporabili rezervno pristajališče v vojašnici v Mostah, ki je od kliničnega centra oddaljena le streljaj.
