Gravisijev grad nad Žusterno, ena najbolj prepoznavnih stavb na Obali, bi lahko kmalu zamenjala lastnika. Oglas za njegovo prodajo je bil v soboto objavljen v časopisu Delo, v oglasu pa razen fotografij in osnovnih podrobnosti o nepremičnini drugih informacij ni mogoče najti.
Lastnik gradu je po podatkih iz zemljiške knjige 72-letni poslovnež Franjo Nemec, na nepremičnini pa je vpisana tudi hipoteka za zavarovanje 1,1 milijona evrov visoke terjatve do družbe Pick & Place iz Portoroža. Hipoteka je na gradu vpisana od decembra 2012, terjatev pa bo zapadla 24. novembra 2016, torej čez dober mesec.
Po javno dostopnih podatkih so lastniki družbe Pick & Place Vladimir, Denis in Peter Polič, znana družina z Obale, ki se prek več podjetij ukvarja s telekomunikacijami, prometom, avtomatizacijo proizvodnje, medicinsko opremo, belo tehniko, navtiko in nepremičninami. Da prodaja gradu poteka v sodelovanju z družbo Pick & Place, potrjuje tudi povratnica, ki smo jo prejeli, ko smo vprašanja o prodaji poslali na za to predvideni elektronski naslov. Naša vprašanja je namreč prebral Peter Polič.
Poličevi sodelujejo pri prodaji
Franjo Nemec je bil z informacijami o prodaji najprej zelo skop, češ da je vse povedal za televizije. Več kot očitno so ga zmotila predvsem naša vprašanja o terjatvi do družbe Pick & Place oziroma družine Polič.
»To je zasebna stvar. Prodaja gradu je bila objavljena v časopisu, zbiramo ponudbe, videli bomo, ali je pri nas sploh kakšen kupec, ki bi ga to veselilo. Ta grad mora kupiti nekdo, ki ima občutek, sem ne spada kdor koli,« nam je povedal Nemec. Šele kakšno uro kasneje nam je poslal daljše sporočilo, v katerem je pojasnil, da se je za prodajo v prvi vrsti odločil, ker pri svojih letih z vse večjo težavo skrbi za grad.
S kupnino od prodaje gradu pa bi lahko financiral projekt v Ankaranu. »Sem lastnik nekdanjega penziona Oljka v Ankaranu, ki bi ga želel preurediti v varovano sosesko za starejše. Tudi sam sem v letih, ko si želim bivanja v takšni soseski in bom potreboval kakšno strokovno pomoč. Iščem investitorja, s katerim bi skupaj uresničila zamisel, če pa se mi ne bo uspelo z nikomer dogovoriti za sodelovanje, sem pomislil, da bi v ta projekt vložil denar od prodaje gradu,« je pojasnil Nemec.
Po daljšem pogovoru nam je priznal tudi dolg, ki ga ima do družbe Pick & Place. »Dolg je bil, dolg je in dolg bo. Za dolg se plačujejo tudi obresti in to je vse normalno.« Povsem običajno je po Nemcu tudi to, da pri prodaji sodeluje družina Polič, s katero naj bi skupaj izpeljal neki drug projekt. »Z njimi smo v izredno dobrih prijateljskih odnosih že več generacij in si tudi medsebojno pomagamo. Prodaja ni povezana s tem dolgom, saj je tudi član družine Polič prav med interesenti za nakup gradu,« pravi Nemec.
Ideja o trženju gradu ni nikoli zaživela
Gravisijev grad je Nemec od koprske občine na javnem razpisu kupil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in si v njem uredil bivalne in poslovne prostore. Po izjavi, ki jo je dal za Radio Capris, je zanj odštel okoli 112.000 evrov, za obnovo v naslednjih letih pa še 3,5 milijona evrov. Zanimivo je, da naj bi se po poročanju obalnih medijev za grad zanimal tudi Vladimir Polič, med potencialnimi kupci pa sta se omenjala tudi Walter Wolf in družina koprskega župana Borisa Popoviča.
Nemec je večkrat potarnal, da se mu z občino ali državo nikoli ni uspelo dogovoriti o tem, da bi grad komercialno izkoristili. »Žal mi je, da občina in država nista nikoli kazali nobenega zanimanja za ta kulturni spomenik. Kar 12 let sem zaman čakal, da bi v dogovoru z oblastmi v njem uredil protokolarne prostore. Prostor bi bil tudi za galerijo, luksuzne turistične apartmaje ali izbrano gostilno,« je za Finance povedal leta 2006.
Gravisijev grad je sicer leta 1885 v takrat modernem neogotskem stilu zgradil koprski zdravnik in plemič Pio Gravisi - Barbabianca. Leta 1900 je prešel v roke tržaškega zlatarja Carla Pellarinija, v dvajsetih letih 20. stoletja pa je bila v njem italijanska osnovna šola. Nato ga je odkupil inženir Ettore Fonda, ki ga je obnovil in okrasil dvorano s freskami. Po drugi svetovni vojni pa so grad uporabljali celo za socialna stanovanja.