Izbor gazel dravsko-pomurske regije bo gostil Šolski center Ptuj, ki ga vodi direktor Branko Kumer. Šolski center ima svoje začetke v letu 1979, zadnjo spremembo imena je doživel pred dvema desetletjema, medtem ko spremembe v nadgradnji programov in dejavnosti potekajo v centru bistveno hitreje, je sklepati iz Kumrovega pripovedovanja. Vse v želji, da bi dijaki in študenti na trg dela stopili dovolj dobro opremljeni.
Po letošnjem vpisu na srednje šole bi lahko sklepali, da se mladi pozanimajo, kakšna znanja in kompetence potrebujejo zaposlovalci in v katerih poklicih bodo najlažje zaposljivi. Na ekonomski srednji šoli je namreč vpis letos manjši kot lani, na biotehniški srednji šoli je vpisana številka 203 dijaki podobna lanski, večji vpis pa imajo tako na elektro in računalniški šoli kot tudi na strojni šoli.
Za študij na višji strokovni šoli se je odločilo 260 rednih študentov, kar je manj kot lani, medtem ko vpis izrednih študentov ostaja podoben lanskemu. Ob ustanovitvi je bilo zanimanje študentov dvakrat višje, gospodarska kriza, recesija in upad generacij mladih pa so močno vplivali na zmanjšanje vpisa. Skupaj različne oblike izobraževanja v sklopu Šolskega centra Ptuj obiskuje več kot 1800 dijakov in študentov.
V prizadevanjih, da bi bilo sodelovanje med šolskim centrom in podjetji čim boljše, imajo sklenjen dogovor z več kot 350 podjetji v Podravju in Pomurju. Z 42 podjetji pa so podpisali pismo o partnerstvu, s katerim so se zavezali k razvoju izobraževanja in usposabljanja. »Primerjalno zadnjih 15 let lahko trdimo, da je uvedba obveznega usposabljanja pri delodajalcih povečala sodelovanje med sfero dela in sfero izobraževanja. Podjetja so dijakom v podporo tudi pri seminarskih nalogah in pri izdelavi raziskovalnih nalog. Gospodarstvenike smo vključili tudi pri skupnem nastopu v projektih (Erasmus+, ESS, ESR),« je naštel Kumer.
Da znajo prisluhniti potrebam gospodarstva, kaže tudi njihov uspeh pri programih, ki so jih uvedli. Skozi vse faze – od poklicnega standarda do izobraževalnega oziroma študijskega programa ter do potrditve na Strokovnem svetu RS Slovenije – so privedli triletne programe avtoserviser, avtokaroserist, metalurg, inštalater strojnih konkstrukcij, mehatronik operater, štiriletni program tehnik mehatronike ter višješolske programe mehatronik, bionik in upravljanje podeželja in krajine.
»To so programi, po katerih povprašuje gospodarstvo, in na tem področju zato praktično tudi ni brezposelnih mladih. Ob teh programih smo si vedno prizadevali pridobiti programe, ki so sicer nezanimivi za mlade, a gospodarstvo kader s tem znanjem potrebuje. Ti programi so oblikovalec-orodjar, klepar-krovec, izdelovalec kovinskih konstrukcij, okoljevarstvo...« pojasnjuje Kumer.
Se pa tudi dijaki Šolskega centra Ptuj v večini primerov odločajo za nadaljevanje študija. S Centrom za poklicno izobraževanje Republike Slovenije so namreč opravili dvoletno zaporedno anketo med nekdanjimi dijaki in poskušali pridobiti informacijo o trenutnem statusu (zaposlen, študira, brezposeln). Iz pridobljenih podatkov jih je več kot polovica nadaljevala študij v različnih študijskih programih, okoli 30 odstotkov jih je bilo zaposlenih (samozaposleni ali zaposleni pri delodajalcih), preostali pa so bili žal brezposelni. Tako je pokazala anketa, a Kumer sodeč po izkušnjah s terena meni, da je delež dijakov, ki nadaljujejo šolanje, vsaj 65-odstoten. jpš