Malo nad tisoč metrov se je treba povzpeti v najvišje ležečo slovensko vas. Prelepa je tudi v svoji samoti, saj v njej trenutno živi le upokojeni Stanko Koder. Njegova mati je dolgo veljala za zadnjo prebivalko slikovite vasi in v njej nekaj časa živela čisto sama. Zgornje Danje so prelep kraj z nekaj osupljivo velikimi grunti, ki pa so že dolgo le spomeniki preteklosti. Življenje v teh krajih pod Ratitovcem in drugimi priljubljenimi hribi je bilo tudi za vsega vajene domačine huda preizkušnja, mnoge je odvlekel v dolino obet lažjega življenja, boljšega zaslužka. Res pa je, da v »sestrski« in le malo nižje ležeči gorski vasici Spodnje Danje še vedno živi 50 prebivalcev.
V Zgornjih Danjah jih statistiki na papirju sicer naštejejo pet, v resnici pa bo nekaj življenja v sedaj skoraj povsem opustelo vas prinesel šele Marko Gasser s svojo družino. »Želimo se vrniti v vas, kjer sem že obnovil domačijo. Z ženo imava dva otroka, ki hodita v šolo, sam sem podjetnik in se ukvarjam z lesom in vzdrževanjem cest. Študiral sem sicer računalništvo, a iz Ljubljane me je vleklo domov, v domače okolje. In če bo vse po sreči, bomo prihodnje leto oziroma čim prej zaživeli kot edina družina v Zgornjih Danjah,« pravi Marko, ki ga ni strah oddaljenosti od doline, kjer prebivajo zdaj. Kot pravi Marko, jim bo morda sledil še kdo, ker je tam gori kljub drugačnemu načinu življenja lepo.
1300 metrov asfalta
Od ceste, ki vodi od slikovite Sorice proti turistično bolj znani Soriški planini, se odcepi makadamska cesta proti Zgornjim Danjam. »Zdaj je 1300 metrov te ceste asfaltiranih, kar je posledica gradnje daljnovodov iz Selške doline na bohinjsko stran,« nam novo in za te ljudi veliko pridobitev pojasni predsednik krajevne skupnosti Sorica Matej Pintar. »Mi smo veseli slehernega metra asfalta, kake štiri kilometre ostaja še makadama. Upamo, da bo v prihodnje tudi tam asfaltna prevleka. Veseli me, da bodo Zgornje Danje oživele s prihodom družine Gasser, ker so se do zdaj ljudje desetletja le odseljevali. So pa to kraji, ki bi v prihodnje zaradi svoje lege in slikovitosti ter res lepega okolja lahko turistično oživeli.«
Čeprav se popotniki in ljubitelji lepe narave zlasti jeseni radi odpravijo od Sorice proti Zgornjim Danjam, Zabrdu, Torki, mnoge prav Zgornje Danje navdušijo tako z lego kot tudi svojo samoto. Sorica je s svojo kulturno ponudbo in izročilom slikarja Ivana Groharja že znana, prelepe vasi in zaselki na obronkih gora pa zdaj vabijo zlasti pohodnike. V Zgornjih Danjah pa je pri Beguševih na ogled tudi etnološki muzej. Ivan Beguš, ki sicer živi v Škofji Loki in Zgornje Danje obiskuje ob koncu tedna, pravi, da je zanj kljub temu, da je treba obisk najaviti vnaprej, kar precej zanimanja.