Po zadnji raziskavi Društva za marketing Slovenije (DMS) o nakupnih navadah potrošnikov zadnji dve leti vztrajno raste delež tistih kupcev, ki prisegajo na izdelke slovenskih znamk, tudi če so dražji. Tako se je letos spomladi delež teh kupcev v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal s 30 na 38 odstotkov. »Naše izkušnje kažejo, da so potrošniki hitro in dobro sprejeli projekt Radi imamo domače,« pravijo v Mercatorju. V oktobru, mesecu zadrug, naš največji trgovec tako zdaj ponuja več kot 900 vrst domačih izdelkov lokalnih zadrug, kmetij in manjših proizvajalcev. Od več kot 2000 slovenskih dobaviteljev Mercator na leto odkupi za več kot 500 milijonov evrov domačih izdelkov. »Zadruge najbolj pristno odsevajo slovenskost. Govorimo namreč o hrani, ki je skoraj v celoti pridelana in predelana v Sloveniji,« poudarja Toni Balažič, predsednik uprave Mercatorja.
Za prihodnost podeželja
Mercator od zadrug dobavlja več kot 80 različnih izdelkov iz mlečnega programa, meso in več kot 100 vrst mesnih izdelkov ter okoli 100 drugih izdelkov – od olja, vina in lesenih pripomočkov za gospodinjstvo. Po Balažičevih besedah krepitev sodelovanja z zadružno zvezo zagotavlja prihodnost slovenskemu podeželju. Zadružna zveza Slovenije sicer na leto ustvari več kot 630 milijonov evrov prihodkov, združuje 65 zadrug in okoli 3000 zaposlenih. Mercator od zadrug na leto odkupi tudi več kot 10.000 ton sadja in zelenjave. In prav v tem segmentu je slovenska pridelava hrana najbolj šibka, predvsem na področju samooskrbe z zelenjavo.
Skrb vzbujajoči podatki o samooskrbi
Lansko poročilo kmetijskega ministrstva o stanju kmetijstva razkriva, da je stopnja samooskrbe z zelenjavo pri nas zelo nizka. Tako je bila lanska stopnja samooskrbe z zelenjavo okoli 39-odstotna, s svežo zelenjavo pa okoli 51-odstotna, vendar se vsako leto povečuje poraba zelenjave. Lani je vsak Slovenec porabil 109 kilogramov zelenjave, od tega 81 kilogramov sveže. Ministrstvo za kmetijstvo je že pred dvema letoma opozorilo, da domača pridelava hrane že nekaj let ne sledi več povpraševanju, zato je Slovenija neto uvoznica agroživilskih izdelkov. Tako je bila leta 2014 pokritost uvoza z izvozom manj kot 50-odstotna, kar pomeni, da naša država z domačo pridelavo ne pokriva vseh potreb po agroživilskih izdelkih. Pridelava in predelava hrane v Sloveniji zaposluje skoraj več kot 90.000 ljudi, na leto pa uvozimo za kar 1,9 milijarde evrov hrane. Z uživanjem lokalne hrane bomo tako potrošniki prispevali k ohranitvi delovnih mest, proizvodnja v Sloveniji pa bo iz leta v leto večja.
