Smučarskega kluba Branik, enega najbolj prepoznavnih športnih kolektivov v Mariboru, od letošnjega poletja ni več. Končal je v stečaju. Kot je na spletni strani zapisal zadnji predsednik SK Branika Boštjan Tancer, stečaj ni bil žalostna in neprijetna novica, kakršna je v večini primerov, temveč so jo sprejeli v pozitivnem duhu. Po Braniku se je na starem naslovu na Mladinski ulici 29 rodil nov Branik. Alpski smučarski klub Branik Maribor, ki je bil formalno ustanovljen že predlani. In Boštjan Tancer je hkrati prvi predsednik.
Po vrsti. Težave z likvidnostjo zdaj že nekdanjega kluba s polstoletno tradicijo so se vrstile dolgo let. Sovpadale so s propadom Športnega centra Pohorje. Tega so ustanovili branikovci kmalu po slovenski samostojnosti, da bi lažje sledili svojim poslovnim sanjam. ŠC Pohorje se je širil na številnih področjih ter pri tem najemal kredite, ki so SK Branik leta 2014 potisnili v postopek poenostavljene prisilne poravnave. Dolgovi poroštev društva gospodarski družbi so znašali skoraj 20 milijonov evrov.
Stečaj je bil neizbežen
Boštjan Tancer je v najtežjih trenutkih SK Branik zagrizel v kislo jabolko. Pred njim so predsedniško funkcijo opravljali le Mirko Sitar, Dušan Senčar in Gorazd Bedrač, ki je bil na tem mestu 15 let pred prihodom izvršnega direktorja Varnosti Maribora. Novi predsednik si je prizadeval, da bi klub, ki je tedaj izgubil veljavo v najpomembnejšem lokalnem okolju, vrnil na stara pota, da bi se ukvarjal izključno s športno-tekmovalnim delom ter organizacijo Zlate lisice. Družba za upravljanje terjatev bank je postala skoraj stoodstotni upnik, SK Branik pa je imel v postopku poenostavljene prisilne poravnave veliko obveznosti.
Poročali smo, da je SK Branik v prvem letu pod vodstvom Tancerja od blokiranih računov začel poslovati transparentno. Težave so nastajale v bližnji geografski okolici, v kateri po mnenju branikovcev lokalna skupnost ni ponujala zadostne podpore klubu, predvsem pri organizaciji tekem za Zlato lisico. Poleg tega se je začel igrati medijski pingpong med klubom in podjetjem Marprom, v katerem je bilo vnaprej jasno, da ne bo zmagovalca. V letu 2016 pa so se nad klub dokončno zgrnili črni oblaki. Konec januarja je bila prekinjena in odpovedana slalomska tekma za svetovni pokal, bilančno gledano je zaradi bremen kreditov klub izkazal negativni kapital, juniju pa je bilo nemogoče zagotoviti sredstva za plačilo drugega obroka prisilne poravnave. Druge poti kot stečaj društva obstoječe vodstvo ni videlo. Upniki so prejeli zgolj po en obrok poenostavljene prisilne poravnave iz leta 2014.
Podpora trenerskih legend
Branikovci, od koder v zadnjih letih prihaja cvet uspešnih tekmovalcev v svetovnem pokalu, so ugotovili, da neprestano ukvarjanje s preteklostjo ne bo obrodilo sadov. Dres nekdanjega mariborskega kluba so nosili Boštjan Kline, Klemen Kosi, Martin Čater, Ilka Štuhec... Z ustanovitvijo novega kluba so se ozrli v prihodnost, v kateri vidijo svetlo luč. Novemu klubu stojijo ob strani tudi nekatere alpske smučarske legende, ki izhajajo iz lokalnega okolja. V prvi vrsti so ponosni, da sta njihova podpornika Filip Gartner in Stojan Puhalj, vselej pa je s klubom simpatiziral tudi Tone Vogrinec, ki sicer v klubu nima uradne funkcije.
»Če doživljamo nastali položaj kot poraz ali zmago? Ne eno ne drugo. V klubu ne občutimo poraza, ker se je zgodilo nekaj, kar se je moralo. Ko smo se še pred nekaj tedni zazrli v prihodnost, je bila velikost problemov nerešljiva. Po dveh letih in pol trdega dela smo prišli do točke, ko smo ugotovili, da pametne rešitve več ni. Ko gre klub z izjemno tradicijo in zgodovino v stečaj, je to vse drugo kot zmaga,« odgovarja Tancer.
Boštjan Kline: Ostal bom ponosen branikovec
Kot kaže, bodo ostali zvesti Braniku tudi slovenski alpski smučarski reprezentanti. »Dobro vem, kako zelo si je vodstvo nekdanjega kluba prizadevalo, da bi splezali na zeleno vejo. Verjel sem jim, zato jim ničesar ne očitam. Še naprej jim zaupam, zato jih podpiram. Vem, da obstoječemu vodstvu ni vseeno za usodo kluba. Branik mi je v preteklosti pomagal na moji športni poti. Zato ne vidim nobenega razloga, da bi ga zapustil. Ostal bom ponosen branikovec v novem klubu,« je klubsko pripadnost izrazil Boštjan Kline, ki se je v pretekli sezoni v obeh hitrih disciplinah uvrstil na zmagovalni oder.
Na novi poti čaka novoustanovljeni klub veliko izzivov. S podjetjem Marprom, ki po stečaju ŠC Pohorje upravlja smučišča, bo ASK Branik Maribor moral najti sinergijo. Delovna akcija urejanja Pohorja, ki je preteklo soboto potekala s skupnimi močmi Marproma, branikovcev in Term Maribor, kaže korak v pravo smer. »Ko sem leta 2014 postal predsednik mariborskega smučarskega kluba, je šel v stečaj Športni center Pohorje. V sezoni 2014/15 smo se znašli v novem položaju. Terme Maribor so postale edini hotelir, Marprom edini upravljalec smučišč, Branik pa se je znašel v večmilijonskem dolgu. Vsi skupaj smo se morali veliko naučiti, izrečenih je bilo tudi nekaj ostrih besed. Verjamem, da gremo skupaj v pravo smer. Dober pokazatelj je tudi sobotna delovna akcija, kjer se želim posebej zahvaliti vsem udeležencem – tako branikovcem, ki to počnejo že leta in leta, ter tudi tistim, ki so se takšne akcije udeležili prvič,« je poudaril Tancer.
Mladi se razvijajo pod vodstvom Toplaka, Dragšiča in Glebova
Ni veliko športnih klubov v Sloveniji, ki imajo milijonski evrski proračun. Branik ga je v zadnjih letih imel. Izključno na račun organizacije tekem za Zlato lisico, dveh januarskih tekem svetovnega pokala, ki sta močno pripomogli, da se je sploh rodil mariborski smučarski klub. V zadnjih letih znaša proračun Zlate lisice dober milijon evrov, skupaj s tekmovalnim pogonom kluba in mladimi smučarji pa zraste do približno 1,2 milijona evrov. »Nikoli se nismo spraševali, kaj bi bilo s klubom, če Zlate lisice ne bi bilo. Dejstvo je, da bi bil v takšnem primeru drugačen sistem pridobivanja sponzorjev, ki nas zdaj s svojimi sredstvi v večini podpirajo prek dveh tekem svetovnega pokala,« odgovarja predsednik mariborskega kluba.
Vodstvo kluba je ponosno, da je v zadnjih dveh letih znova vzpostavilo pristen stik z najboljšimi slovenskimi alpskimi smučarji, ki nosijo mariborski dres, ter da se je močno povečalo število novih članov. V klubu imajo ta čas okrog 50 aktivnih tekmovalcev in 80 do 90 mladih smučarjev v celotni alpski šoli, kar je manj kot v zlatih časih, ko jih je bilo več kot 150. Hkrati pa precej več kot pred nekaj leti, ko novih vpisov v klubu praktično niso beležili. »Veseli nas, da smo sestavili trenersko ekipo, ki vrhunsko funkcionira. Rok Toplak je zadolžen za cicibane, Mitja Dragšič za mlajše in starejše dečke in deklice, Alek Glebov pa za mladince. Beležimo velik porast vpisov predvsem najmlajših. Čutimo podporo in obljubljamo, da bomo storili vse, da jo upravičimo,« zaključuje Tancer.