»Moji starši so zelo strogi; ko sem bila otrok, jih je preveč skrbelo za mojo varnost,« pravi Kobzarro. »Morala sem živeti v skladu z njihovimi pravili in početi, kar so menili, da je prav zame. Mene pa so vselej navdihovali ljudje, ki si ustvarjajo lastna pravila in premikajo meje. Šolam se v Veliki Britaniji, in ko sem odšla v tujino, sem končno dobila občutek, da sem ušla iz kletke. Svet sem začela raziskovati z drugih zornih kotov, z višav nebotičnikov, iz podzemnih rovov, in raziskovati zapuščene kotičke. Na vlakih sem začela srfati pri 15 letih in hitro odkrila skupnost, ki se s tem ukvarja. Obstajala je tudi ruska spletna skupnost srfarjev vlakov, a so jo ruske oblasti medtem blokirale.«
Kobzarro pravi, da je imela zaradi svojega hobija tudi sama že več srečanj z represivnimi organi, a pravi, da nikoli ni bilo huje od plačila globe. Kot pravi, je tudi mnoge policiste zanimala skupnost »srfarjev« na vlakih.
Da je njen hobi nevaren tudi zaradi možnosti poškodb, se mlada Rusinja prav tako zaveda, a pravi, da se je doslej že veliko naučila o vlakih in da dobro ve, kam lahko stopi in česa se lahko prime na različnih modelih vlakov.
