Organizacijsko kulturo smo v nekaj zadnjih letih spremenili iz tipičnega tekmovalnega okolja v okolje sodelovanja. Nismo še popolni, a se krepko trudimo. V preteklosti smo naredili ogromno napak, a po njih tudi svojo domačo nalogo – vedno smo se usedli skupaj in potegnili iz njih koristno lekcijo za v prihodnje. Da smo dosegli takšno raven sodelovanja med zaposlenimi, kot jo imamo danes, delim z vami nekaj mojih osebnih izkušenj, še posebej za vodje:
70 odstotkov delovnega časa naj bo namenjenega ljudem. Ni lahko. Sploh, če si oseba, ki je usmerjena v doseganje rezultatov. Toda zavedanje, da so ljudje temelj in vir vsega, kar lahko moje cilje pomaga uresničevati, je pomenilo zame signalno luč ter popoln preobrat v delovanju našega podjetja. Spremembo sem začela tam, kjer bi jo vedno bilo treba – pri sebi. Najprej sem spremenila sebe.
Danes znam pohvaliti, spoštovati in ceniti še tako majhne korake. Sprejemam človekovo različnost, razumem in sem hvaležna, da niso vsi taki kot jaz. Ne potrebujemo kopij, potrebujemo komplementarnost.
Vrednote je treba soustvarjati in jih živeti; nikoli jih ne smemo odstaviti na stranski tir. Konsistentnost lastnega ravnanja je ključnega pomena. Kaj želim povedati? Če je vrednota podjetja odprtost in iskrenost, potem jo moraš kot vodja znati izkazovati na vsakem koraku; v dejanjih, pogovorih, jo nadgrajevati v splošno kulturo podjetja. In biti pri tem dosleden, nikoli popustiti.
Takšen način delovanja vodje se na dolgi rok obrestuje. Ko se bodo pojavile skomine, da zaradi časovne stiske popustite, se ne dajte, vztrajajte do konca. Verjemite, splača se, občutili boste to v očeh sodelavcev.
Pozitiven odnos do ljudi, do dela, do organizacije in do okolja je tista sončna energija, ki pritiče le najbolj pogumnim. Lažje je jamrati in govoriti, kaj je vse narobe, precej težje pa je verjeti v to, da bo vse dobro, če si le zavihamo rokave in se za dobro potrudimo. Morda smo tudi v našem podjetju v preteklosti premalo verjeli v to dobro, ki tako ali tako mora priti, če dobro delaš in dobro sodeluješ, morda smo bili preveč nezaupljivi do okolja in dogodkov okoli nas.
Zato se zdaj toliko bolj trudimo gojiti to pozitivnost in posledica je tudi zaupanje v naše sodelavce, da bodo znali izkoristiti svobodo, ki jih je dana na poti do izpolnjevanja skupnih ciljev, če se le dogaja v okviru poslovne kulture in vrednot, ki jih v Skazi gojimo.
Sredi dneva smo imeli sestanek vodij. Prav posebna naloga za vsakega izmed nas – vsak si je moral, sam sebi na domač naslov, napisati pismo. V tem pismu je sam sebi zadal zaobljubo, v kakšnega vodjo si želi, da bi se v naslednjih treh mesecih preoblikoval. Pisma bodo pri naši tajnici Luciji varno spravljena počakala tri mesece, nato pa romala po pošti na domač naslov vsakega izmed nas.
In zdaj je čas, da vsak izmed nas pogleda v ogledalo in se pogovori s tistim, ki lahko v daleč največji meri vpliva nanj, da bo postal idealen vodja – s samim seboj, seveda. Čez tri mesece se bo pa pogovoril s svojim najstrožjim mentorjem – ja, imate prav, s samim seboj. Saj vse vemo, kako bi bilo treba, kajne, samo narediti je malce težje? Samoocene so tako ali tako najstrožje.
Kakšni so bili odzivi vodij ob tako nenavadni nalogi? Bili so navdušeni, jaz pa seveda ne bom pozabila čez tri mesece zopet povprašati (tudi samo sebe), ali smo dosegli želeno stanje.
Motivacija je zame preteklost, samomotivacija je prihodnost. In nihče drug ne zmore boljše motivacije, kot človek sam zase, sam pri sebi. S takšnim načinom dela lahko dosežemo vrhunske rezultate.
Bilo je še kar nekaj sestankov, tudi obisk Nataše Smirnov iz podjetja Onsite. Ukvarjajo se s postavitvijo sejemskih prostorov in iz idejnega vidika so me prav prijetno presenetili; kreativnost jim očitno leži. Njihove reference sežejo po vsej Evropi, skupaj pa soustvarjajo sejemske postavitve tudi z našim znanim podjetnikom Akrapovičem.
Cel dan pa sem se veselila testne vožnje z BMW i3 in dočakala. Volan je bil moj, občutki v vožnji pa fenomenalni. Gre za električno vozilo, zato je bilo vse v znamenju tišine, pospeški pa takšni, da sem v sekundi ostala prilepljena na sedež. Hvala BMW Sloveniji za izredno lepo gesto; s profesionalnim pristopom so našim zaposlenim ponudili testne vožnje in jih popeljali v svet mobilnih trendov. Elektrika je super.
Tudi v Skazi si želimo nekoč živeti obsijani z močjo blagovne znamke, kot jo ima BMW. Pred časom sem bila na obisku na njihovem sedežu v Nemčiji ter na vsakem koraku sem v njihovih ljudeh in prostorih občutila energijo in zaljubljenost v blagovno znamko. Res čaroben občutek, občutiti pri ljudeh, da z vsem srcem in strastjo verjamemo v to, kar delajo. Verjetno so tako delali tudi mojega današnjega sopotnika, BMW i3, saj je izreden.
Dan sem končala z zelo presenetljivo potezo Davorina, produktnega vodje. Na mladih svet stoji in on je s svojimi 24 leti pristen dokaz prodornosti in na cilje osredotočenih mladih. Presenetil me je z idejo, da bo sam zbral ekipo mladih njegove generacije, potem pa bodo samoiniciativno našli velik izziv v podjetju in kot odgovor predlagali rešitev, ki je lastna mladi generaciji.
Super, takšne driverje iščemo, ljudi, ki si dejansko želijo sprememb in izzivajo rutino. Bravo, Davorin, in verjamem, da bo celotni ekipi uspelo narediti premik, ki ga bomo lahko poimenovali mejnik
In še moj nauk za današnji dan. Dober vodja se ne rodi, dober vodja se izuči in izgradi.
