Jure Kovačič,
4. letnik, gradbeni tehnik:
Na informativnih dnevih sem si šel pogledat več programov, a me je ta nekako najbolj prepričal. Kmalu sem ugotovil, da mi ta smer res ustreza. Sam bi si želel nekoliko več prakse na gradbiščih, imamo jo v 2. in 3. letniku, vse drugo je v učilnici, na računalnikih. Če greš potem delat nekam na teren, ti določeno znanje manjka in se ga dejansko učiš šele ob samem delu, čeprav bi se ga lahko že med šolanjem. Ampak to je najbrž težava na vseh gradbenih šolah po Sloveniji. Za naprej se še odločam, ali bi šel na fakulteto, ampak za zdaj bi najraje začel kar delati na kakšnem gradbišču kot vodja ali nadzornik, denimo.
Lovro Arh,
3. letnik, lesarski tehnik:
Doma imamo podjetje, ki se ukvarja z opremljanjem ladij. Lesarstvo me tako spremlja že od otroštva. Delo z lesom me zelo veseli, zaposlil pa se bom najverjetneje kar doma. V šoli sem dobil bolj strokovno znanje, marsikatero podrobnost pa tudi splošno znanje, ki mi bo prav prišlo v življenju. Prakse imamo v šoli dovolj, moja pričakovanja so izpolnjena.
Pia Židan,
4. letnik, kozmetični tehnik:
Mislim, da je v kozmetiki prihodnost, saj si ljudje želijo biti urejeni, estetskega, zdravega videza. Prakse imamo dovolj, tudi pri delodajalcu. Všeč mi je, ker lahko na neki način pomagamo ljudem, denimo če imajo problematično kožo, da pridejo do zdravega videza, s tem predvsem mladi tudi pridobijo samozavest. Zelo rada imam stik z ljudmi. Mislim pa, da bom šla naprej na izobraževanje v tujino, kjer imajo bolj sodobne, napredne aparature in metode. Če si dekle, ne moreš veliko zgrešiti, če se vpišeš na kozmetično šolo. Pridobiš znanje, ki vsakemu pride prav.
Matic Bregar,
4. letnik, tehnik računalništva:
Ob vpisu v srednjo šolo niti nisem natančno vedel, kam se vpisati, me je pa že od nekdaj zanimalo računalništvo. Tako sem šel na informativnih dnevih pogledat na tehniško gimnazijo in na smer tehnik računalništva. Pa sem se odločil za slednjo. Pričakovanja so kar izpolnjena, čeprav je računalništvo tako širok pojem, da te niti ne morejo usmeriti v specifično smer. Moraš kar sam ugotoviti, kaj te zanima. Mene zanimajo predvsem omrežja in varnost. Na šoli že dobiš osnove, potem se pa sam usmeriš na specifično področje in glede tega še kaj dodatnega delaš skupaj z učiteljem v šoli. Želim si naprej študirati, če bi mi denimo uspelo priti na fakulteto za računalništvo in informatiko. A bo treba še prej narediti splošno matematiko kot dodaten pogoj, ampak to ne bi smel biti problem.
Tina Nosan,
3. letnik, strojni tehnik:
Za ta poklic sem se sprva odločila zgolj zaradi možnosti zaposlitve in ker to pač ni povsem vsakdanji poklic, sploh pa ne za dekleta. Moja prva odločitev je bila sicer biotehniška gimnazija, a je ta želja mesec dni pred vpisom zbledela, iskala sem večji izziv, nekaj posebnega, zanimivega. Moja pričakovanja so izpolnjena v največji meri. Tudi prakse je dovolj. Se mi pa zdi, da so delodajalci najprej kar malo skeptični, ko pride dekle na prakso. Kar nekako ne vedo, kaj bi ti dali za delo, dokler ne vidijo, da tudi ženska zmore. Sama sem opravljala prakso v kontroli proizvodnje rezervnih delov. Načrti? Zagotovo fakulteta.
Aljaž Barle,
4. letnik, elektrotehnik:
Najprej sem razmišljal o vpisu na tehnično gimnazijo, pa sem se bal, da bo pretežko. Mi je pa že od nekdaj všeč robotika, zato sem se odločil za to smer, ki mi bo tudi najbolj pomagala pri mojih željah za naprej. Najprej moram uspešno končati še ta letnik in pričakujem, da bom dopolnil svoje doslej pridobljeno znanje. Veliko imamo vaj in tudi prakse. Želim naprej na študij in morda celo do magisterija, skratka postati uspešen na področju robotike.
Ko sem se odločal za šolo, sem se odločil predvsem na podlagi možnosti zaposlitve, kajti Krka je zakon. O sami stroki sicer nisem vedel veliko, a sem bil potem pozitivno presenečen. Kemija mi je bila vedno všeč, tudi biologije je precej, ki jo imam prav tako rad. Največji del prakse imamo v šolskih laboratorijih, enkrat na leto pa po tri tedne pri delodajalcu. V šoli imamo zelo dobro opremljen laboratorij, delamo razne kreme, svečke, mazila, raztopine, kapljice za oči. Všeč mi je, da delamo iz kakovostnih in ne poceni surovin oziroma materialov. Izdelke nato lahko odnesemo domov. Za naprej sicer še ne vem, ali bi šel kar delat v Krko ali pa morda študirat, čeprav nisem ravno briljanten dijak, tako da kakšna težja fakulteta najbrž odpade.
Matic Delak,
3. letnik, kemijski tehnik:
Za ta poklic sem se odločil predvsem zaradi dobrih možnosti zaposlitve. Resda imamo Krko, ampak ko prideš v srednjo šolo, spoznaš, da vendarle ni samo Krka, ampak je še veliko drugih možnosti zaposlitve, denimo v raznih laboratorijih, kjer raziskujejo, kaj je zdrava hrana, in podobno. Že prej me je zelo privlačila kemija, sploh bele halje, očala, mešanje v epruvetah. Ni mi žal, da sem se odločil za to smer.
Tjaša Ujčnik,
4. letnik, zdravstvena nega:
Odločitev, kam po osnovni šoli, je bila zame zelo težka. Trdno sem bila odločena, da grem na gimnazijo in potem naprej na medicino oziroma visoko zdravstveno šolo. Pa sem se zadnji trenutek odločila za srednjo zdravstveno šolo, ki je odlično izhodišče za življenje nasploh. Ogromno uporabnih stvari se naučimo, tudi takih, ki osebnostno oblikujejo človeka. Lahko pa bi bilo več prakse. V dejanski stik s pacienti pridemo šele v 3. letniku, ko imamo prakso enkrat na teden v domu starejših in v bolnišnici na različnih oddelkih, potem je še enomesečno usposabljanje pri delodajalcu, bodisi v zdravstvenem domu, bolnišnici ali domu starejših. Podobno je v četrtem letniku. Vsekakor pa se vidim nekje v tej smeri tudi pri nadaljnjem študiju.
Nika Derčar,
4. letnik, predšolska vzgoja:
Za to smer sem se odločila v zadnjem trenutku, kajti v tem sem se nekako najbolj videla. Je pa kar malo prehitro, da se moraš že po osnovni šoli odločiti, kaj boš vse življenje počel. Imamo veliko strokovnih predmetov, veliko poudarka dajemo razvoju otroka, njegovemu učenju. Zdi se mi pa, da imamo malo premalo prakse. Poleg tega je za naprej v naši smeri precej omejitev, tako da moraš biti kar odličen v zadnjih dveh letnikih in zelo dobro opraviti maturo, če želiš denimo na pedagoško fakulteto.
Rok Mavrin,
program PTI (3+2), avtoservisni tehnik:
Ta poklic je precej odgovoren. Lepo je, če stranki popraviš avto in se srečno odpelje z varnim vozilom. Doma sicer nimamo takšne delavnice, je pa oče zaposlen v tej stroki. Upam, da bom dobil kje kakšno delo v avtoservisni delavnici v domačem Črnomlju. Pričakovanja so bila zagotovo izpolnjena, veliko sem se naučil.
