Iz zapora na Dobu sta pravosodna policista včeraj na sodišče pripeljala Blaža Ereiza, morilca poštne uslužbenke iz Kresnic. Tridesetletnika namreč obtožujejo še enega kaznivega dejanja, tudi povezanega s pošto, zagrešil pa naj bi ga še pred tragedijo v Kresnicah. »Ne priznam,« je bil kratek Ereiz, ko sta ga sodnik Marjan Pogačnik in njegova strokovna sodelavka povprašala o obtožbi, da je septembra 2010 predrzno okradel pošto v Dobrovi. Zato ga čaka sojenje, kdaj natančno se bo začelo, pa še ni določeno.
Ereiz naj bi 28. septembra 2010, torej pred natanko šestimi leti, okoli pol enih popoldne z neznanim moškim prišel na pošto v Dobrovi. Strank ni bilo, le uslužbenka je sedela za okencem. Pajdaš je ostal pri vratih in pazil, Ereiz pa naj bi stopil k stekleni pregradi, skočil na polico in se začel vzpenjati čez steklo. Osupla in prestrašena uslužbenka je stekla v zadnji prostor, kjer je bil njen kolega, in ker nista vedela, kaj vse še lahko imata predrzna tatova za bregom, sta se odločila za beg. Iz visokega pritličja sta skočila približno dva metra in pol v globino ter šla naokrog proti sprednji strani poslopja. Tja sta prišla ravno, ko sta tatova odhajala – in skupaj z njima tudi vsa gotovina, spravljena pod poštnim pultom, skupno 1560 evrov.
»Bil sem na Hrvaškem«
V šestih letih, odkar se je to zgodilo, je pošta od zavarovalnice že dobila povrnjeno škodo, zato proti Ereizu ne bodo vložili nobenega premoženjskopravnega zahtevka, je včeraj povedala pooblaščenka Pošte Slovenije Sabina Baloh. Ereiz, tudi med narokom so ga imeli zaradi varnostnih razlogov vklenjenega, je prišel brez odvetnika – povedal je, da se bo tokrat zastopal sam, na glavni obravnavi pa bo imel zagovornika. Včeraj sicer ni imel veliko povedati, le ko so preverjali njegove osebne podatke, jih je dopolnil s podatkom, da je zdaj oče sedemmesečnega otroka. Kot že rečeno je izjavil tudi, da ni kriv, da je bil v kritičnem času pri teti v Višnjanu na Hrvaškem in da so ga takrat iz države izgnali. Teto je predlagal za pričo, enako tudi svojega takratnega najemodajalca v Dobrovi, češ da bo potrdil, da je na tamkajšnjo pošto hodil zelo pogosto. Kar zadeva Hrvaško: po Ereizovih navedbah je bil tam od avgusta do novembra 2010. Sredi novembra so prijavili krajo v slačilnici Nogometnega kluba Višnjan in očitno se je v krogu osumljencev znašel tudi Ereiz, zato so ga zaslišali. Po neuradnih podatkih proti njemu niso uvedli nobenega postopka, so pa ugotovili, da tam biva neprijavljen, in ga izgnali.
Strel v glavo
Tožilka Jerneja Pielick zaslišanju prič ni nasprotovala. Ereiz je še povedal, da bi rad sojenje pred tričlanskim senatom, potem pa sta ga paznika pospremila nazaj na Dob. Tam je že dolgo in bo tudi še dolgo ostal zaradi ropa pošte, ki pa se je končal veliko bolj krvavo kot dobrovski. Tudi takrat je Ereiz pošto obiskal v dvoje. Usodnega 21. junija 2011 sta z Denisom Softićem najprej dopoldne oropala pošto v Divači. Zamaskirani Ereiz je mahal z večjim nožem in od zaposlenih zahteval denar. »Kje imaš debele, kje imaš po 200 evrov?« je kričal nad uslužbenko, medtem ko se je Softić po pošti sprehajal z lesenim kolom. Med begom sta si ukradenih 370 evrov razdelila, nato pa sta se popoldne lotila še pošte v Kresnicah. Softić je Ereizu izročil pištolo z enim nabojem in mu pokazal, kako jo mora repetirati, nato pa se je odpravil na pošto. Tam je mirno plačal položnico, ko je pošto zapustil, pa pajdašu nakazal, da je zrak čist. Ereiz je takoj po vstopu napel pištolo in se pognal čez pult in steklo. Uslužbenka se mu je uprla in začela sta se prerivati, med tem mu je skušala sneti maskirno kapo. Takrat jo je od blizu ustrelil v glavo in umrla je v nekaj minutah, roparja pa sta pobegnila s 1600 evri. Ereiza, ki je trdil, da ni nameraval streljati in da se je pištola sprožila med prerivanjem, so najprej obsodili na 17 let zapora, Softića pa na sedem. Višje sodišče jima je pozneje kazen omililo za eno leto.
